Gozdni sadeži – vrnitev h koreninam

Gozdni sadeži – vrnitev h koreninam

V mednarodnem letu gozdov in deloma še izven njegovih okvirov smo v Zavodu Svibna  sodelovali v projektu Gozdni sadeži – vrnitev h koreninam, ki ga je koordiniral vodilni partner KTRC Radeče.

Projekt je bil uvrščen v letni izvedbeni načrt Lokalne akcijske skupine Posavje za leto 2010 (LIN LAS Posavje za leto 2010) in na podlagi potrditve letnega načrta s strani MKGP sofinanciran iz nepovratnih sredstev 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 – 2013.

S projektom smo zbirali podatke o raznovrstnosti in količini gozdnih sadežev v Posavju ter hkrati tudi podatke o obremenjenosti posavskih gozdov v primeru pretiranega izkoriščanja gozdih sadežev. Hkrati pa smo zbirali informacije o različni uporabi gozdnih sadežev v posavski kuhinji.

Tako smo v zimski sezoni 2011/2012 spoznavali posamezne vrste gozdnih sadežev, čas nabiranja, rastišča, uporabo, sušenje, shranjevanje oz. skladiščenje, zbirali in preskušali posamezne recepte – za jedi, zdravilne pripravke iz posameznih gozdnih sadežev, spoznavali in preskušali uporabnost nekaterih manj znanih gozdnih sadežev v kulinariki in zdravilstvu.

Srečanja so se odvijala vsak četrtek vse do 17. marca 2012, ko je bil zaključek in druženje z ostalimi študijskimi krožki, ki so se v sklopu projekta odvijali po Posavju. Vsem prisotnim smo predstavili svoje delo v sliki in celo avtorski glasbi enega od članov, v pokušino smo med drugim prinesli  tudi želodov kruh, želodovo kavo in bezgov šampanjec.

Več o projektu lahko izveste na spletnih straneh vodilnega partnerja v projektu.

Rekonstrukcija srednjeveških oblačil

O študijskem krožku »Rekonstrukcija srednjeveških oblačil«

 

V sezonah 2009/2010 in 2010/2011 smo v sodelovanju s Kulturnim društvom Svibno in Turističnim društvom Svibno izvajali študijski krožek  na temo izdelave srednjeveških oblačil.

Pobuda je nastala iz potreb po ustrezni opravi turističnih vodnikov na Svibnem in igralcev, ki uprizarjajo legendo o Vilijemu Ostrovrharju. Raziskovanje, izobraževanje in delo članov krožka zelo pestrega sestava sta vodili mag. Irena Ina Čebular in Helena Podlesnik, v gosteh pa smo imeli tudi z gospo Olgo Marguč s Fakultete za tekstilstvo Univerze v Ljubljani, ki nam ob uvodnem predavanju je podala osnovne napotke pri izdelavi rekonstruiranih oblačil in pripravila izbor slikovnega gradiva.

Na tedenskih srečanjih smo na podlagi scenarija gledališke igre o Viljemu Ostrovrharju v sodelovanju z režiserjem Jožetom Mahnetom preučevali oblačilni videz Evrope 12.-14. stoletja in naredili izbor skic za različne like v igri. V praktičnem delu pa smo se učili izdelati francoski prekriti šiv, ki se je nekoč uporabljal za izdelavo perila in oblačil , naučili smo se všiti t.i. kozo za podpazduho, pregledali smo razne ročne vbode in proučili možnosti njihove uporabe. Naučili smo se jemati mere igralcem, pripravili smo kostumske skice in na osnovi teh pripravili kroje za nekaj osnovnih likov domače svibenske gospode. Precej časa smo se ukvarjali tudi z raziskovanjem  in izborom ustreznih materialov, ki so tudi precej dražji od siceršnjih (lan, usnje, žamet, brokat…)

Spoznavali smo se tudi z izdelavo verižnin in obdelavo usnja, proučili obutev tistega časa ter ostale usnjene pridatke.

V drugi sezoni dela študijskega krožka smo zaključili izdelavo vseh kostumov za potrebo izvedbe tragedije o Viljemu Ostrovrharju, bolj intenzivno so se vključili izdelovalci  verižnin, usnjenih pridatkov in kovač.

Izvedli smo tudi več predstavitev oblačil javnosti in tako pridobili še več podpore, ki je nato doživela svoj vrh ob uprizoritvah  tragedije o Viljemu Ostrovrharju .

Delo smo si razdelili takole:

  • Raziskovanje, kostumografija: Ina Čebular in Helena Podlesnik
  • Ročno in strojno šivanje oblačil:  Branka Obolnar, Sonja Lindič, Marta Starina, Katarina Lazar, Vera Muri, Irena Sotlar, Tanja Kosem
  • Izdelava  verižnin: Stojan Schaffer, Manca Medved, Hinko Medved mlajši, Janez Renko, Urška Renko,  Janez Starina, Tomaž Levin
  • Izdelava mečev, ščitov in oklepov: umetnostni kovač Martin Oblak
  • Izdelava čevljev: Emil Stopar
  • Izdelava torbic: Janez Jasenc
  • Raziskovanje, organizacija: Jure Renko, Sašo Obolnar, Bernardka Zorko

Bogata zapuščina Keltov v Posavju

 

V letih 2008 do 2010 smo ob finančni podpori Občine Krško in v strokovnem sodelovanju s Posavskim muzejem Brežice (arheologinjo Alenko Jovanovič in restavratorjema Jožetom Lorberjem in Darkom Prahom) raziskovali življenje v Posavju v času mlajše železne dobe skozi oblačilno kulturo.

Cilji, ki smo so zadali, so bili tako raziskovalni, izobraževalni kot razvojni, končni materialni rezultat pa je oprema 5 žensk in 5 moških različnih stanov in iz različnih obdobij mlajše železne dobe v Posavju.

Ker sama najdba in izris te najdbe še zdaleč ni dovolj, da bi lahko z gotovostjo opredelili točen izgled, tehniko izdelave in namembnost predmeta, smo si po priporočilu posameznih arheologov pomagali tudi s tujimi viri – zlasti kar se tiče neobstojnih materialov (blago, usnje, les).

Projekt razdelili v dve fazi: v prvi fazi smo  dali poudarek na ženski noši in noši nebojevnikov  v drugi pa na opravo bojevnikov, ki so bili pomembnejši del takratne družbe in katerih materialni  ostanki kažejo na oblikovno, estetsko najbolj dovršene primerke v Evropi.

Ob poskusu rekonstrukcije posameznih najdenih predmetov smo ugotovili, da so kljub precej slabše dodelanem orodju in strojih, kot so danes, znali nadvse estetsko in vešče oblikovati različne materiale, zlasti pa kovino, železo. Prav tako tudi steklo. Obvezna prisotnost glinenih vijčkov pa kaže na eno od pomembnih poklicev keltskih žensk – tkanje, srp pa nakazuje, da so  obdelovale tudi polja in da je bilo tudi sicer poljedelstvo v domeni žensk (ni pa nujno).

V obdobjih priseljevanja oz. naseljevanja so bili pomemben del keltske družbe bojevniki, kasneje pa se bojevniške najdbe zmanjšajo in tako očitno pridejo v veljavo ostali sloji.

Poznali so že posamezne tehnološke novosti, kot je lončarsko vreteno, ter svoj značilni umetnostni slog in religijo, ki se je odražala tudi na umetniških upodobitvah oprave posameznih pripadnikov plemena.

Ravno upodobitve na kovinskih predmetih (nožnice mečev bojevnikov, fibule ipd.)  kot so spirale, živalski motivi, trojne vijačnice, vozli, mesec ipd.  prej kot označbo obrtne delavnice – saj je najti vse te simbole širom nekdanjega »keltskega« sveta – kažejo na spoštovanje in vero v  moč simbolov, ki so pretežno vzeti iz narave in nakazuje tudi na spoštovanje naravnih sil. …

Raba nekaterih grobnih pridatkov nam je pa še vedno neznanka, npr.:

  • paličasti privesek; kje naj bi ga ženske nosile – obešenega na pasu ali kot spono za plašč, za katerega pa tudi ne vemo, kakšen je bil?
  • bakrene zapestnice, ki pa jih v originalni velikosti ni mogoče spraviti na roko odrasle ženske? Zapestnica torej ali morda nek nakit, statusni simbol, družinska zaloga dragocene kovine? Podobno funkcijo naj bi imele tudi bronaste nanožnice, ki predstavljajo ob pomanjkljivih posavskih virih zahteven rekonstrukcijski zalogaj;
  • Čemu so v ženskih grobovih tudi glineni vijčki – so pripadali preslici ali so  jih takrat, ko jih  niso rabile, nosile nekje na sebi, verjetno obešene za pasom?
  • Neznana so nam še pokrivala,
  • tehnike oblikovanja zapestnic iz barvnega stekla…

Ob zaključku projekta, ki bo verjetno svoje nadaljevanje  doživel v okviru drugih, sorodnih, turistično obarvanih projektih, smo svoje delo predstavili še z javnim dogodkom pred Ajdovsko jamo, na katerem pa smo gostili tri eminentne poznavalce starodavnih kultur 96-letnega dr. zgodovine Julija Titla iz Kopra, 86-letne pisateljice, potomke Inkov, Fani Okič iz Ljubljane ter priznanega patra dr. Karla Gržana, dr. literarnih ved.

Delavnica izdelovanja prazgodovinske keramike

Med decembrom 2006 in februarjem 2007 smo v obsegu 30 ur v sodelovanju s Posavskim muzejem Brežice organizirali delavnico izdelovanja prazgodovinske keramike.

13 udeležencev je spoznalo in se poskusilo v oblikovanju gline po tehnikah iz prazgodovine (mlajša kamena doba, železna doba), ornamentika na prazgodovinski keramiki skozi različna obdobja – od mlajše kamene dobe do antike ter pripravo peči in žganje gline v kopi oz. v poljski peči.

Delavnico sta izvajala restavratorja Posavskega muzeja Brežice, Jože Lorber in Darko Prah, ornamentiko pa je predstavila arheologinja iz istega muzeja, Alenka Jovanovič.

Nastali so zanimivi izdelki, ob tem pa tudi veliko občudovanje spretnosti nekdanjih ljudi, ki so očitno z veliko slabšo tehnologijo uspeli izdelovati lično keramiko s precej tanjšimi stenami, kot je to uspelo nam. Zanimiva je bila tudi izkušnja peke gline v poljski peči.

Izdelkov so bili v času Zelenega festivala 2007 na ogled na notranji strani levega vhoda v Ajdovsko jamo.

Delavnico so podrli Občina Krško, Javni sklad za kulturne dejavnosti in Tondach Slovenija d.o.o.

Poletni tabor železnodobne kulture

Poletni tabor železnodobne kulture

Med 24.  junijem in 2. julijem 2006 smo  izvedli  poletni tabor »Ustvarjalna kultura železne dobe«, v okviru katerega  smo se posebej osredotočili na zapuščino Keltov, ki so v času mlajše železne dobe pustili pomemben pečat tudi v Posavju. Čeprav interpretacija bazira na materialnih ostankih in redkih pisnih virov, zlasti rimskih, pa je ravno z ostankov njihovih predmetov, izredno umetelno oblikovanih, lokacij njihovih gradišč in svetišč  ipd., možno sklepati na njihovo izredno spoštovanje sil Narave, česar bi se  morali ponovno naučiti tudi v sodobnem času. Marsikaj od tega starodavnega (tudi keltskega) izročila se je ohranilo na podeželju, kjer je bila vse do industrializacije povezanost z naravo še zelo močna.

Ni naključje, da smo tabor začeli s kresno nočjo, enim pomembnejših starodavnih praznikov, v nadaljevanju pa smo v nizu delavnic, predavanj in ogledov – muzejev in arheoloških najdišč v Posavju, Dolenjskem in preko meje na Budinjaku, spoznavali to obdobje zgodovine, se poskusili tudi v izdelovanju replik, kulinariki, spoznavali tudi simbologijo, duhovnost… Znanje so nam poleg različnih rokodelcev, samostojnih raziskovalcev keltskega izročila delili arheologi in restavratorji Alenka Jovanovič, Jože Lorber in Darko Prah (Posavski muzej Brežice), Borut Križ (Dolenjski muzej), Miha Mlinar (Tolminski muzej) in strokovni sodelavci Parka prirode Žumberak Samobosko Gorje.

Tabora, ki smo ga namenili najširšemu krogu zainteresiranim, strokovnjakom in ljubiteljem, se je udeležilo preko 30 ljudi, družin in posameznikov (5 iz Posavja, 1 s Koroške, 15 s Štajerske, 6 z Gorenjske, 7 iz Ljubljane, 2 iz Zasavja 2 in 1 s Posočja).

Izvedli smo ga v sodelovanju z Društvom Borov Log, podprla pa ga je tudi Občina Krško.