ŠK Samooskrbna skupnost 1

V sezoni 2016/17 smo začeli s študijskim krožkom na temo samooskrbe, s ciljem, da člani v tem krožku pridobijo in podelijo znanja, veščine, izkušnje, ki so potrebne za osnovno preživetje, in da pri tem čimmanj obremenimo okolje in svoje zanamce. Potrebo po tovrstnih znanjih so izrazili tako pripadniki srednje generacije kot tudi starejši, ki si želijo ob tem tudi aktivne prisotnosti v skupnosti. Veliko tem smo že obdelali, veliko pa jih je še ostalo. V novi sezoni 2017/18 smo v študijskemu »Samooskrbna skupnost« posvetili pozornost po uvodnih izročilnih srečanjih, s katerimi smo jačali vezi skupnosti (druženje ob ljudski pesmi, trikraljevsko koledovanje), smo spoznavali ozadja in možnosti naravnega zdravljenja borelioze, kako krepiti naše rastline v vrtovih, sadovnjakih in na poljih z naravnimi pripravki oz. kako dobiti od rastlin čimveč, organizirali smo etnokulinarični večer in preskušali stare recepte iz lokalnega okolja, seznanili smo s etudi z možnostjo samooskrbe z električno energijo, srečanja v sezoni 2017/18 pa zaključili s predstavitvijo inovativnih rešitev v kmetijstvu oz. vrtnarstvu.
Nadaljujemo pa v novi sezoni.

Zeleni festival 2018

V okviru spomladanskih dogodkov 2018, povezanih v tradicionalni Zeleni festival, smo se v Zavodu Svibna obeležili nekatere mednarodne dneve – zdravja, Zemlje in  dreves s ciljem spodbuditi uvajanje različnih  trajnostnih praks, odgovornega odnosa do okolja in naravnih virov in ob tem graditi zdravo skupnost po principih samopomoči. Hkrati pa smo tokratni festival povezali še z  Evropskim letom kulturne dediščine, saj se zlasti skozi našo nesnovno dediščino odraža naš odnos do narave, se odraža naša kulturna krajina, pestrost in avtohtonost kulturnih rastlin.

Tako smo v pogovoru z raziskovalcem staroverskega izročila v Posočju Pavlom Medveščkom Klančarjem slišali, da niti ni šlo toliko za staro vero kot način življenja, ki je bil zaradi težkih bivanjskih razmer močno povezan z naravo. Podobno nam je od zdravilnosti dreves predstavila tudi Andreja Novak in tudi razloge, zakaj se pri vrtno hortikulturnih ureditvah zasajuje točne določene grmovnice in drevesa.

Naša dediščina, ki se odraža v kvaliteti našega okolja, so tudi odpadki v naravi – in tako smo tudi letos organizirali čistilno akcijo, hkrati pa z Jernejem Božičem razpravljali, kako s pomočjo sodobnih tehnologij (kot so npr. sončne celice) tudi na ravni samooskrbe prispevati k zmanjševanju obremenjevanja okolja.  S Klavdijo Božič smo se ob mednarodnem dnevu zdravja učili tudi nordijske hoje, ki čeprav izhaja iz drugega kulturnega okolja, tudi pri nas postaja vse bolj popularna in zdrava oblika rekreacije v naravi.

Posamezni dogodki so bili tudi del srečanj študijskih krožkov Zavoda Svibna v sezoni 2017/18, in sicer Energija prostora, Samooskrbna skupnost in manjkajoči koščki zgodovine. Dogodke pa je delno sofinancirala tudi Občina Krško.

O Zelenem Festivalu 2018 tudi v Posavskem Obzorniku >>>

ŠK Energija prostora

Na pobudo več naših članov in udeležencev izobraževanj smo v sezoni 2017/18 v okviru študijskega krožka »Energija prostora« začeli raziskovati stara in nova znanja, povezana z energijo prostora. Pridobivamo jih iz različnih  (pisnih in ustnih), medse vabimo tudi priznane raziskovalce, si medsebojno izmenjujemo znanja in izkušnje ter tudi samostojno “vadimo” na terenu.

Na prvem srečanju, ki je bilo 14. decembra 2017, smo skupnem oblikovanju programa spregovorili o različnih načinih energijskega čiščenja domačega prostora, na drugem srečanju, 11. januarja 2018, pa smo ponovili osnove radiestezije in se predvsem osredotočili na zlati rez. Nadaljujemo z raziskovanjem zmajevih črt, napovedujemo pa tudi že prva predavanja, ki bodo odprta za širšo javnost. Tako smo 1.2.2018 gostili neodvisnega raziskovalca Luko Mancinija, ki nam je predstavil širšo sliko trenutnega vedenja o človeški preteklosti od obdobja ob koncu ledene dobe s poudarki na megalitskih kulturah.  2.3.2018 pa med nami radiestezist Franc Šturm na temo enovitega biopolja oz. kako sestaviti duhovno telo, da bomo duhovno močnejši in bolj zdravi, ne glede na vplive okolja. 29.3. 2018 smo  se še bolj podrobno osredotočili na kamne in polarnost sevanj kamnov, jih postavljali v prostor in merili  učinke. 8.4.2018 smo ponavljali zaznavo energijo v naravnem prostoru, pri Ajdovski jami, 26.4.2018 pa smo v goste povabili Andrejo Novak, ki nam je predstavila energijske karakteristike posameznih dreves in določenih grmičevij ter kako si  s pomočjo le-teh naredimo zaščito svojih domov.

Poletje nas je zaposlilo z individualnim raziskovanjem, ob zaključku pa povezalo v odkrivanju mest moči v Posočju in na koncu še bliže – na Kozjanskem.

Raziskovanje energije prostora se bo nadaljevalo tudi v prihodnje in bo vključeno tudi v programsko ponudbo zavoda.

ŠK Manjkajoči koščki zgodovine

Novejše raziskave slovenske in svetovne zgodovine dopolnjujejo, dostikrat pa določena splošno priznana dejstva obračajo na glavo. Poznavanje lastne zgodovine, dediščine oz. korenin je temelj lastnega razvoja in tudi razvoja skupnosti, ki ji pripadamo. Hkrati je to tudi temelj sobivanja tudi z ostalimi skupnostmi okoli nas.

Tako smo jeseni 2017 v okviru študijskega krožka »Manjkajoči koščki zgodovine« začeli kukati v zakulisje zgodovine in tako spoznali različna kodirana besedila naših znanih pesnikov in pisateljev o Slovencih in njihovem izvoru, nova arheološka odkritja doma in v tujini, ki prav tako dajejo povsem v pogled na  dogajanje v preteklosti, posebej zanimive pa so bile manj znane prakse bivanja naših prednikov, ki se še danes odražajo v načinu gradnje in različnih detajlih v naravi zlasti na obrobnih krajih Slovenije.

Obravnavali smo slovenske staroverce, pričevanja o Babah,  Ajdih, nova odkritja na osnovi analiz gradiva Ajdovske jame, nova odkritja po svetu o graditeljih megalitov, Langobarde, zgodovino slovenskega prostora skozi iz drugega zornega kota…

Z nami so bili strokovnjaki in raziskovalci Milena Horvat, Simon Prosen, Luka Mancini, Franc Šturm in Pavel Medvešček Klančar.

Zeleni festival 2017

 V okviru Zelenega festivala 2017 smo z desetimi različnimi dogodki ponovno obeležili mednarodne okoljske dneve:  dan vode, dan Zemlje ter  dan biotske raznovrstnosti in dan Nature 2000), ob tem pa tudi mednarodno leto turizma za trajnostni razvoj.  V okviru predavanj, srečanj študijskih krožkov in drugih aktivnosti smo tako izpostavljali različne praktične trajnostne rešitve. 

Tako smo  spoznali delovanje koristnih mikroorganizmov, opozorili  in razmišljali o možnostih in načinih ponovne uporabe ustrezno prečiščene  komunalne odpadne vode, izpostavili smo problem in izziv raznovrstnih odpadkov, ki vse bolj obremenjujejo tudi naše domove. Spodbudili smo postopnost zmanjševanja odpadkov na različnih večjih javnih dogodkih, ponovno izpostavili tudi pomen travniških sadovnjakov tudi z vidika vključevanja v izvirno turistično ponudbo. Trajnostnemu turizmu smo posvetili tudi letošnji spomladanski pohod po razglednih vinorodnih gričih  med Ajdovsko jamo in Hišo frankinje Kerin. Ob odgovornem odnosu do okolja oz. narave smo razmišljali tudi o odgovornosti do soljudi, vseh šibkejših in zanamcev, pa o smiselnosti sprememb in našem lastnem angažmaju pri tem. V sklepnem dejanju smo se ponovno vrnili v naravo pred Ajdovsko jamo, ki v svojem zanimivem kraškem nedrju  odkriva veliko zanimivosti, ki jih je vredno ohraniti našim zanamcem, pa hkrati tudi pokazati v okviru zelene turistične ponudbe. 

Zahvaljujemo se vsem sodelujočim predavateljem (Mariji Šoln, Sašu Obolnarju, Katji Sreš, Janiju Gačniku, Jaki Krajncu,  Karlu Gržanu, Nari Petroviču, Barbari Kink) in organizacijam (Društvu Ekologi brez meja, Kulturnemu domu Krško, Zavodu za varstvo narave, OE Novo mesto, Občini Krško in Krajevni skupnosti Senuše pa tudi za finančno podporo, vse skupaj pa vabimo k nadaljnjem širjenju in udejanjanju trajnostnih, zelenih idej – ne le na prireditvah, ampak kjer koli in kadar koli.

Samooskrbimo se

V sezoni 2016/17 smo začeli z novim študijskim krožkom, ki smo mu dali ime »Samooskrbimo se«, saj je naša želja, da člani v tem krožku pridobijo in podelijo znanja, veščine, izkušnje, ki so potrebne za osnovno preživetje, in da pri tem čim manj obremenimo okolje in svoje zanamce. Tako se učimo marsičesa, kar izvira iz narave, lokalnega okolja, ljudi iz okolice… Pa naj gre to za izmenjavo receptur za pripravo jedi, naravnih čistil, kozmetike, vzdrževanja zdravja, vzgoje semen, nege rastlin, pa tudi medčloveško podporo v prazničnih in manj prazničnih trenutkih… Znanje si delimo člani med seboj na osnovi lastnih raziskovanj, izmenjave izkušenj, gostimo pa bomo tudi posamezne predavatelje.

V prvi sezoni smo se tako v decembrskem času v okviru predprazničnih druženj spoznavali bistvo praznikov tudi z vidika čim manj potrošniških bremen in posledično tudi s čim manj odpadkov, za kar pa ni potrebno veliko specifičnih veščin – pa naj gre za okrasitev domov, izvirnih daril, domačih jedi in zabavnih druženj v okviru družine in soseske.  Posebej smo se dotaknili tudi sezonskih jedi in domačih, lokalnih sestavin, spregovorili smo tudi o pripravi semen, posebej izpostavili tudi pozabljeno žito, proso, za javnost smo ponovno organizirali pustno povorko, ki je tematsko izpostavljala značilnost lokalnega okolja – sadje.

Udeležili smo se predavanja Marije Šoln o koristnih mikroorganizmih v vrtnarstvu, sadjarstvu, prav tako pa tudi predavanja našega člana Saša Obolnarja o ponovni uporabi odpadnih voda. Soorganizirali smo tudi predavanje za javnost »Dom brez odpadkov«, v okviru nam je Katja Sreš podelila veliko praktičnih nasvetov, kako spremeniti način življenja in opri tem prihraniti družinski proračun in omejiti količino odpadkov. V okviru naših srečanj je Karel Gržan z nami razmišljal o začimbah za radost bivanja, Nara Petrovič pa podelil »navodila za uporabo naše države«…

Ob zaključku naših srečanj smo se udeležili strokovne ekskurzije – in pri tem v Muzeju starih sort na Prevali s strni g. Zabavnika dobili precej praktičnih nasvetov glede samoorganiziranja vaške skupnosti in pridelave sadja, doživeli pa tudi tržnico v Trbižu. Pokrajina ob poti (Gorenjska, Posočje, Baška grapa) pa je slikovito predstavljala soodvisnost mikropogojev od možnosti samooskrbe – naj gre za vodo, hrano, energijo, transport ipd.

Nadaljujemo v naslednji sezoni – kar v dveh krožkih – ekovasi / ekološka gradnja in naravna čistila, kozmetika…

Sadjarska skupnost

Po zaključenem projektu »Priložnosti v posavskih tradicionalnih sadovnjakih – Trajnostni sadovnjaki«, v okviru katerega je bila vzpostavljena sadjarska skupnost malih sadjarjev v obliki študijskega krožka, si je le-ta zadala, da bo idejo o povezovanju še naprej nadgrajevala. Tako študijski krožek  deluje naprej in gradi na medsebojni podpori in sodelovanju članov, promociji travniških sadovnjakov in sonaravnih sadjarskih praks,  kot tudi spoznavanju tržnih/turističnih priložnosti, ki jih ponujajo, povezovanja, izmenjava … Gre za samostojno raziskovanje različnih virov, obiskovanje posameznih predavanj, akcij, druženj, ekskurzij ipd…

V prvi sezoni 2014/15 smo tako osveževali znanje iz obrezovanja visokodebelnih sadnih dreves, vzdrževanja mladega sadovnjaka, iskali priročne rešitve za predelavo sadja, promovirali travniške sadovnjake in koristne organizme v okviru dogodkov za javnost in se seznanili s priložnostmi, ki jih dajejo sadna vina.

Tudi v drugi sezoni 2015/16 praktično utrjevali znanja iz trajnostnega sadjarjenja, prav tako dobrodelno obrezali stara visokodebelna sadna drevesa,  se seznanili tudi z novimi finančnimi spodbudami za trajnostno kmetovanje, zlasti sadjarstvo in vinogradništvo, slišali tudi nekaj več o izročilu dreves, se učili poletnega cepljenja sadnega drevja, se bolj podrobno posvetili pticam, žuželkam in rastlinam v sadovnjaku, in si v okviru strokovne ekskurzije ogledali v Goriških Brdih ogledali vzorčni sadovnjak starih sort.

V sezoni 2016/17 smo obnavljali znanja iz trajnostnega sadjarjenja in pri tem gostili specializirane svetovalce za sadjarstvo, kot sta Andreja Brence in Janez Gačnik, se udeležili tudi predavanj drugih organizatorjev, si ogledali dobre prakse v bližnjem (npr. Radejev nasad marelic) in malo širšem okolju (Muzej starih sadnih sort na Prevali) ipd…

Praznična plat življenja

O študijskem krožku »Praznična plat življenja«

 

Da so prazniki pomemben del življenja, ki razbremenjujejo težak vsakdan, navdihujejo, polnijo s svežo energijo in dajejo nov zagon, so vedeli že davno. V sodobnem času jih je morda celo preveč oz. so »izvodeneli« na zunanjo, materialno plat…Da pa bi nas ponovno navdihovali in nagovarjali naša čustva tako kot nekoč,  smo se v študijskem krožku poskušali približati njihovemu izvoru, spoštovanju narave in njenih ciklov in ob tem povezati različne generacije.

Podeželje ima  svojstven ritem življenja, močno odvisen o narave, letnih časov in dela na zemlji .  Tako je tudi možnosti za intenzivnejša srečavanja več v poznem jesenskem in zimskem času, tudi intenzivnost praznovanj je večja , čeprav smo ugotovili, da so prazniki pravzaprav v skladi z ritmi narave pravilno razporejeni skozi vse leto. Naša srečanja smo tako prilagajali terminom praznikov, pa tudi večinski razpoložljivosti članov.  Glede na druge obveznosti in dogodke v okolju smo tako srečanja imeli 1-2 krat na mesec.

Spoznali smo izvorno ozadje Martinovega in jesenskih zahvalnih dni ter na hitro prehodili krog prazničnega leta, ki človeštvo spremlja, od kar se zaveda odvisnosti od sil Narave. Ta soodvisnost je najbolj opazna pri kmetovanju, zato ni čudno, da se je največ starih prazničnih šeg ohranilo med kmečkim prebivalstvom. Ugotovili smo tudi, da so se tudi nekoč prazniki močno vrteli okoli hrane, je pa bil nekoč čisto drugačen odnos do nje kot sedaj. Obravnavali smo tudi koline, ob tem pa se osredotočili tudi naš odnos do hrane, ki z odtujenostjo od vira postaja zelo neoseben. Pozabili smo na preprosto hvaležnost, ki se je izražala z molitvijo, obredi, ki so še ne tako davno nazaj tudi prisotni pri tem kmečkem prazniku.

Povezave s starim izročilom smo iskali tudi pri godovanju, ki  je bilo še do 2.sv. vojne bolj pomemben osebni praznik, kot rojstni dan. Le še pri posameznih družinah ohranjajo “ramplanje” pred godom, “vezanje godu” je pa sploh zanimiva šega, ki jo bomo ob priložnosti preskusili v praksi :).  V nadaljevanju smo se dotaknili tudi pomena praznovanja rojstnega dne, ob tem pa pokukali tudi v astrološke razlage rojstnega datuma. Kot se dolge zimske večere v toplem zavetju spodobi, pa smo se poskusili tudi v ročnih delih – in sicer v izdelovanju rož iz krep papirja.

Raziskovali smo tudi šege božično novoletnega časa. Posebno pozornost smo dali starodavni boginji Sredozimki, ki je nekoč  kraljevala času zimskega kresa, s krščanstvom jo je nasledila sv. Lucija (op. ne samo ona), pri tem pa ohranila veliko starih šeg… Ker je v neposredni bližini zavoda tudi podružnična cerkev sv. Lucije (na Senušah), smo se dotaknili tudi šeg, ki so nekoč spremljala žegnanja. Preučili smo tudi različna koledovanja in se v okviru teh naučili stare trikraljevske kolednice, ki smo jo na večer treh kraljev tudi zapeli po bližnjih vaseh.

Na Vincencijevo, smo v stari hiši Božičevih v Kobilah preskusili krušno peč in štedilnik na drva ter za člane študijskega krožka, njihovih domačih in prijateljev pripravili prikaz in degustacijo različnih prazničnih  jedi, ki so v krušni peči še posebej dobre.

Na pustno soboto smo skupaj  z vaščani Brezovske Gore »odganjali zimo«, nato pa so z oživljanjem godovniških ramplanj prišle na vrsto šege v času med zimo in pomladjo.

Izvedli smo tudi velikonočni /spomladanski pohod in se potem poigrali s pomladnimi simboli,  pripravljali smo se tudi na prvomajski kres,…

Več naših srečanj smo odprli tudi za zainteresirano javnost, ob zaključku sezone pa smo organizirali še strokovno ekskurzijo, na kateri smo povzeli naše delo in ga tako predstavili tudi družinskim članom in članom Sadjarske skupnosti, ki smo jih tudi povabili medse.

Študijski krožek se je kot oblika izobraževalnega druženja izkazal tudi kot odlična možnost za povezovanje generacij na podeželju.

Tečaj uporabe zdravilnih rastlin

V času med 6.3. in 1.6.2014 smo za  ljubiteljsko rabo organizirali Tečaj uporabe zdravilnih rastlin, ki ga je vodil priznani mag. pharm. Jože Kukman, naslednik zeliščarske prakse patra Simona Ašiča v Stiškem samostanu.

 

Obravnavali smo naslednje teme:

  • osnove o zdravilnih rastlinah – nabiranje, sušenje, hranjenje, načini uporabe, posamezne recepture,
  • srce, krvi obtok in ožilje, simptomi, preventiva in zdravljenje bolezni s pomočjo zdravilnih rastlin,
  • depresija – simptomi, preventiva in zdravljenje s pomočjo zdravilnih rastlin,
  • prebavila – simptomi, preventiva in zdravljenje bolezni s pomočjo hrane in rastlin ter
  • prepoznavanje in nabiranje zdravilnih rastlin na terenu, zdravilnost posameznih rastlin.

 

Udeleženci so bili s podajanje mag. Kukmana izredno zadovoljni, saj jim je preprosto, nazorno in strokovno predstavil učinkovanje posameznih zdravilnih rastlin, ob pa tudi marsikateri nasvet, kako s preventivo – zlasti kvalitetno prehrano posamezne bolezni tudi preprečiti.

Dediščina rži

O študijskem krožku »Dediščina rži«

V času  stiske in pomanjkanja ter tudi zavesti, da je hrana, pridelana doma, veliko bolj zdrava, se ljudje vse bolj nagibamo k samooskrbi in se  oziramo nazaj tudi k preverjenim, utečenim starim praksam.

Na prijazno povabilo ene od  stalnih članic naših študijskih krožkov, smo se tako v letu 2012 lotili spoznavanja uporabnosti rži, tega že pozabljenega žita.

Tudi tokrat so bili naši cilji vzajemno in igrivo učenje, druženje in spoznavanje oseb različnih generacij, družbenih stanov in predznanj.

Ob raziskovanju različnih gradiv smo spoznali, da je rž po krivem spregledano žito, ki je skozi zgodovino od mlajše kamene dobe sem reševala lakoto zlasti na območjih, ki so bila za ostala žita premrzla. Hkrati pa je tudi zelo koristna – tako pri izboljšavi tal kot zdravja (pomaga pri slabokrvnosti, sladkorni bolezni, kožnim boleznim ipd.), posebej pa so jo radi sejali zaradi njene dolge slame, uporabne v stavbarstvu.

Ker smo prišli v čas, ko je ponovno priporočljivo izkoristiti vse naravne danosti, vključno z lastno energijo, in pri tem čim manj trošiti neobnovljive vire energije, smo se lotili raziskovanja starih opravil s starimi orodji, pa tudi sodobnimi, če so pri roki in ne trošijo dodatne energije.

Žetev v zgodnjem poletnem jutru je  morda za koga naporna, doživetje pa prečudovito. Tudi zaradi šeg, ki sodijo zraven… od malice na njivi, igrivih nagajanj  npr. z živimi prevesli, tekmovanji ali bežanji pred zadnjim snopom, molitvijo ob jutranjem zvonjenju, ljudsko pesmijo…

Pravi raziskovalni podvigi so bili,  ko smo iskali stara orodja, ki jih hranijo le redko kje. Celo obnoviti jih je bilo potrebno, za kar pa tudi mojstrov ni več… Pa vendar so na njivi in kasneje na dvorišču zazveneli srpi, kosa z loparji, pajkel, grablje, rešetka, cepci, grablje za škupo oz. »barbka«…

Delo študijskega krožka smo javno predstavili konec 29.9.2012 ob Dnevih evropske kulturne dediščine – v sliki in besedi, predvsem pa smo se družno igrali in učili v uporabi cepcev in škupanju… Pa tudi ržene jedi smo pokušali, ob teh pa si privoščili tudi ostalo hrano, ki se za likof spodobi.

Ob lepih spominih na prijetna srečanja bo ostal tudi video zapis, ki je na razpolago zainteresiranim tudi na sedežu  Zavoda Svibna, pa tudi želja po podobnih nadaljnjih akcijah.