Zeleni festival 2017

 V okviru Zelenega festivala 2017 smo z desetimi različnimi dogodki ponovno obeležili mednarodne okoljske dneve:  dan vode, dan Zemlje ter  dan biotske raznovrstnosti in dan Nature 2000), ob tem pa tudi mednarodno leto turizma za trajnostni razvoj.  V okviru predavanj, srečanj študijskih krožkov in drugih aktivnosti smo tako izpostavljali različne praktične trajnostne rešitve. 

Tako smo  spoznali delovanje koristnih mikroorganizmov, opozorili  in razmišljali o možnostih in načinih ponovne uporabe ustrezno prečiščene  komunalne odpadne vode, izpostavili smo problem in izziv raznovrstnih odpadkov, ki vse bolj obremenjujejo tudi naše domove. Spodbudili smo postopnost zmanjševanja odpadkov na različnih večjih javnih dogodkih, ponovno izpostavili tudi pomen travniških sadovnjakov tudi z vidika vključevanja v izvirno turistično ponudbo. Trajnostnemu turizmu smo posvetili tudi letošnji spomladanski pohod po razglednih vinorodnih gričih  med Ajdovsko jamo in Hišo frankinje Kerin. Ob odgovornem odnosu do okolja oz. narave smo razmišljali tudi o odgovornosti do soljudi, vseh šibkejših in zanamcev, pa o smiselnosti sprememb in našem lastnem angažmaju pri tem. V sklepnem dejanju smo se ponovno vrnili v naravo pred Ajdovsko jamo, ki v svojem zanimivem kraškem nedrju  odkriva veliko zanimivosti, ki jih je vredno ohraniti našim zanamcem, pa hkrati tudi pokazati v okviru zelene turistične ponudbe. 

Zahvaljujemo se vsem sodelujočim predavateljem (Mariji Šoln, Sašu Obolnarju, Katji Sreš, Janiju Gačniku, Jaki Krajncu,  Karlu Gržanu, Nari Petroviču, Barbari Kink) in organizacijam (Društvu Ekologi brez meja, Kulturnemu domu Krško, Zavodu za varstvo narave, OE Novo mesto, Občini Krško in Krajevni skupnosti Senuše pa tudi za finančno podporo, vse skupaj pa vabimo k nadaljnjem širjenju in udejanjanju trajnostnih, zelenih idej – ne le na prireditvah, ampak kjer koli in kadar koli.

Samooskrbimo se

V sezoni 2016/17 smo začeli z novim študijskim krožkom, ki smo mu dali ime »Samooskrbimo se«, saj je naša želja, da člani v tem krožku pridobijo in podelijo znanja, veščine, izkušnje, ki so potrebne za osnovno preživetje, in da pri tem čim manj obremenimo okolje in svoje zanamce. Tako se učimo marsičesa, kar izvira iz narave, lokalnega okolja, ljudi iz okolice… Pa naj gre to za izmenjavo receptur za pripravo jedi, naravnih čistil, kozmetike, vzdrževanja zdravja, vzgoje semen, nege rastlin, pa tudi medčloveško podporo v prazničnih in manj prazničnih trenutkih… Znanje si delimo člani med seboj na osnovi lastnih raziskovanj, izmenjave izkušenj, gostimo pa bomo tudi posamezne predavatelje.

V prvi sezoni smo se tako v decembrskem času v okviru predprazničnih druženj spoznavali bistvo praznikov tudi z vidika čim manj potrošniških bremen in posledično tudi s čim manj odpadkov, za kar pa ni potrebno veliko specifičnih veščin – pa naj gre za okrasitev domov, izvirnih daril, domačih jedi in zabavnih druženj v okviru družine in soseske.  Posebej smo se dotaknili tudi sezonskih jedi in domačih, lokalnih sestavin, spregovorili smo tudi o pripravi semen, posebej izpostavili tudi pozabljeno žito, proso, za javnost smo ponovno organizirali pustno povorko, ki je tematsko izpostavljala značilnost lokalnega okolja – sadje.

Udeležili smo se predavanja Marije Šoln o koristnih mikroorganizmih v vrtnarstvu, sadjarstvu, prav tako pa tudi predavanja našega člana Saša Obolnarja o ponovni uporabi odpadnih voda. Soorganizirali smo tudi predavanje za javnost »Dom brez odpadkov«, v okviru nam je Katja Sreš podelila veliko praktičnih nasvetov, kako spremeniti način življenja in opri tem prihraniti družinski proračun in omejiti količino odpadkov. V okviru naših srečanj je Karel Gržan z nami razmišljal o začimbah za radost bivanja, Nara Petrovič pa podelil »navodila za uporabo naše države«…

Ob zaključku naših srečanj smo se udeležili strokovne ekskurzije – in pri tem v Muzeju starih sort na Prevali s strni g. Zabavnika dobili precej praktičnih nasvetov glede samoorganiziranja vaške skupnosti in pridelave sadja, doživeli pa tudi tržnico v Trbižu. Pokrajina ob poti (Gorenjska, Posočje, Baška grapa) pa je slikovito predstavljala soodvisnost mikropogojev od možnosti samooskrbe – naj gre za vodo, hrano, energijo, transport ipd.

Nadaljujemo v naslednji sezoni – kar v dveh krožkih – ekovasi / ekološka gradnja in naravna čistila, kozmetika…

Sadjarska skupnost

Po zaključenem projektu »Priložnosti v posavskih tradicionalnih sadovnjakih – Trajnostni sadovnjaki«, v okviru katerega je bila vzpostavljena sadjarska skupnost malih sadjarjev v obliki študijskega krožka, si je le-ta zadala, da bo idejo o povezovanju še naprej nadgrajevala. Tako študijski krožek  deluje naprej in gradi na medsebojni podpori in sodelovanju članov, promociji travniških sadovnjakov in sonaravnih sadjarskih praks,  kot tudi spoznavanju tržnih/turističnih priložnosti, ki jih ponujajo, povezovanja, izmenjava … Gre za samostojno raziskovanje različnih virov, obiskovanje posameznih predavanj, akcij, druženj, ekskurzij ipd…

V prvi sezoni 2014/15 smo tako osveževali znanje iz obrezovanja visokodebelnih sadnih dreves, vzdrževanja mladega sadovnjaka, iskali priročne rešitve za predelavo sadja, promovirali travniške sadovnjake in koristne organizme v okviru dogodkov za javnost in se seznanili s priložnostmi, ki jih dajejo sadna vina.

Tudi v drugi sezoni 2015/16 praktično utrjevali znanja iz trajnostnega sadjarjenja, prav tako dobrodelno obrezali stara visokodebelna sadna drevesa,  se seznanili tudi z novimi finančnimi spodbudami za trajnostno kmetovanje, zlasti sadjarstvo in vinogradništvo, slišali tudi nekaj več o izročilu dreves, se učili poletnega cepljenja sadnega drevja, se bolj podrobno posvetili pticam, žuželkam in rastlinam v sadovnjaku, in si v okviru strokovne ekskurzije ogledali v Goriških Brdih ogledali vzorčni sadovnjak starih sort.

V sezoni 2016/17 smo obnavljali znanja iz trajnostnega sadjarjenja in pri tem gostili specializirane svetovalce za sadjarstvo, kot sta Andreja Brence in Janez Gačnik, se udeležili tudi predavanj drugih organizatorjev, si ogledali dobre prakse v bližnjem (npr. Radejev nasad marelic) in malo širšem okolju (Muzej starih sadnih sort na Prevali) ipd…

Gnoj je zlato

O študijskem krožku »Gnoj je zlato« 

V sezoni 2014/2015 smo se s študijskim krožkom »Gnoj je zlato« pridružili obeležitvi mednarodnega dneva tal, temu pomembnemu viru življenja in preživetja, ki pa smo ga še ne v stoletju zaradi nepoznavanja, malomarnosti, pohlepa, tako oslabiti, da ponekod poti nazaj ni več.

Tudi v Sloveniji je rodovitnost prsti precej slabša, kot je bila. Še tako pomembne mikroorganizme in ostala živa bitja v tleh smo s kemičnimi snovmi uničili, s težkimi stroji zbili tla, svoje na nezastrtih tleh naredijo voda, veter, sonce…

Pa vendar š eni prepozno, da obrnemo krog v drugo smer. Zato smo se v študijskem krožku osredotočili na pridobivanje znanj, kako z različnimi sonaravnimi metodami izboljšati rodovitnost tal… Spoznali smo različne načine priprave kompostov (med drugim tudi vermikompostiranje, kompostiranje človeškega blata) in drugih metod  gnojenja, ki so jih uporabljali že naši predniki in te, ki so plod sodobnih dognanj (zeleno gnojenje, zastirke, zeliščne brozge, biooglje, pepel, …), učili smo se tudi  analize tal oz. prepoznavanja značilnosti posameznih tal in rastišč.

Pomagali smo si z različnimi viri, tudi spletnimi, in seveda izkušnjami posameznih članov študijskega krožka in gostujočih predavateljev, med drugim tudi ddr. Ana Vovk Korže.

Ob zaključku krožka, 7.9.2015, ki je sovpadal tudi z evropsko nočjo netopirjev, pa smo ob javni predstavitvi dela krožka spregovorili tudi o uporabnosti gvana netopirjev pri izboljšavi tal.

Tečaj uporabe zdravilnih rastlin

V času med 6.3. in 1.6.2014 smo za  ljubiteljsko rabo organizirali Tečaj uporabe zdravilnih rastlin, ki ga je vodil priznani mag. pharm. Jože Kukman, naslednik zeliščarske prakse patra Simona Ašiča v Stiškem samostanu.

 

Obravnavali smo naslednje teme:

  • osnove o zdravilnih rastlinah – nabiranje, sušenje, hranjenje, načini uporabe, posamezne recepture,
  • srce, krvi obtok in ožilje, simptomi, preventiva in zdravljenje bolezni s pomočjo zdravilnih rastlin,
  • depresija – simptomi, preventiva in zdravljenje s pomočjo zdravilnih rastlin,
  • prebavila – simptomi, preventiva in zdravljenje bolezni s pomočjo hrane in rastlin ter
  • prepoznavanje in nabiranje zdravilnih rastlin na terenu, zdravilnost posameznih rastlin.

 

Udeleženci so bili s podajanje mag. Kukmana izredno zadovoljni, saj jim je preprosto, nazorno in strokovno predstavil učinkovanje posameznih zdravilnih rastlin, ob pa tudi marsikateri nasvet, kako s preventivo – zlasti kvalitetno prehrano posamezne bolezni tudi preprečiti.

Tečaj za permakulturno načrtovanje

Med 13. aprilom in 8. junijem 2013 smo v okviru projekta Trajnostni sadovnjaki organizirali tudi 72-urni tečaj za permakulturno načrtovanje, ki so ga izvedli permakulturni učitelji v sklopu Društva za permakulturo Slovenije.

Permakulturo lahko opišemo kot etični sistem načrtovanja primeren za proizvodnjo prehrane, izrabe prostora ter gradnjo prebivališč. V njej se prepletajo ekologija, pokrajina, organsko kmetijstvo, arhitektura in agrogozdarstvo.. Poudarek ni na teh posameznih elementih, temveč na povezavah med njimi, pri čemer se doseže sinergijski učinek. Permakultura sloni na pozornem in preudarnem opazovanju narave in naravnih sistemov ter prepoznavanju univerzalnih vzorcev in principov z vključevanjem le-teh v naše okoliščine…

Če se ozremo po starih travniških sadovnjakih, ki določajo krajino posavskih gričev, zlahka ugotovimo, da so naši predniki pri gospodarjenju upoštevali  večino od permakulturnih načel, saj so travniški sadovnjaki najodločnejši približek naravnega habitata. Permakultura in vzgoja travniških sadovnjakov imata tako marsikaj skupnega. Sadjarska znanja pa lahko v odličnem dopolnjevanju s permakulturnimi omogočijo uravnotežen, trajnostni, razvoj tudi na odročnih predelih Posavja..

Vsebina tečaja je bila zastavljena po mednarodnih standardih s ciljem udeležence pripraviti na   permakulturno načrtovanje življenjskega okolja in tudi možnostjo pridobitve mednarodne permakulturne diplome. Bolj kot diploma pa je bistveno, da permakultura spreminja življenja…

Lokalna trajnostna oskrba s hrano v Posavju

Lokalna trajnostna oskrba s hrano v Posavju

V letih 2009 in 2010 smo v sodelovanju z vodilnim partnerjem Center za razvoj podeželja Posavje in Kmečko zadrugo Sevnica v okviru projekta »Lokalna trajnostna oskrba s hrano v Posavju«, sofinanciranega iz sredstev Leader –  Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ugotavljali, ali na območju LAS Posavje obstajajo možnosti za samooskrbo, oziroma kakšna je stopnja samooskrbe s kmetijskimi pridelki in živilskimi izdelki iz skupine žit, sadja, zelenjave in mesa v shemah kakovosti (integrirano in ekološko) ter kakšne so možnosti za uvajanje lokalno pridelane hrane v javne ustanove (vrtci, šole, bolnišnica, domovi za ostarele v Posavju).

V okviru projekta smo na treh lokacijah v Posavju izvedli srečanja in predstavitve ciljev in namena projekta lokalnim pridelovalcem – ekološke in integrirane pridelave, jih nato obiskali na kmetijah in pridobili podatke o letnih količinah posamezne vrste pridelkov in predelanih izdelkov, razpoložljivih za trg ter možnostih za povečanje proizvodnje. V zavodu smo se pri posej osredotočili na ekološke kmete – takrat je bilo v Posavju registriranih 60 ekoloških kmetov, največ v občini Sevnica.

Večina udeležencev je projekt podprla, poudarili pa so vlogo državne  in lokalne politike pri vzpostavljanju pravnih okvir za zaščito lokalnega oz. nacionalnega interesa – da imajo domači pridelki prednost pred uvoženimi, saj s tem omogočajo preživetje lokalnega prebivalstva, hkrati znižajo stroške transporta in skrajšajo prodajne poti, znatno manj onesnažujejo in vsebujejo tudi veliko manj škodljivih snovi. Dodatno vlogo bo moralo narediti osveščanje potrošnikov, pri organizaciji prodaje pa se naj vzpostavi zaupanje med proizvajalci, trgovci – organizatorji prodaje – in končnimi potrošniki.

Organizirali smo tudi srečanje z organizatorji prehrane zainteresiranih posavskih vrtcev, šol, domov starejših občanov in oskrbovancev ter regijske bolnišnice. Izpostavili so težave, s katerimi se srečujejo pri javnem naročanju lokalnih pridelkov in živil, saj je poleg zavezujočega kriterija (najugodnejša cena ponudnika) potrebno zagotoviti tudi zadostne in kontinuirane količine pridelkov ter konstantno kakovost, kar je posameznega manjšega ponudnika (kmeta) pogosto neizvedljivo.

V okviru projekta smo si ogledali tudi dobro prakso in izkušnje v Prekmurju (Center za zdravje in razvoj Murska sobota, Ekološki center Svit, Zadruga Pomelaj),  v sklepnem delu projekta pa je bil izdelan strateški dokument – Strategija lokalne trajnostne oskrbe s hrano v Posavju, s katero so bili postavljeni standardi in izdelan model za oskrbovanje javnih institucij z lokalno pridelano hrano.

Poletni tabor permakulture

Poletni tabor permakulture

Med 25. in 29. avgustom 2010 je 25 udeležencev različnih starosti in iz različnih krajev Slovenije preživelo čudovite poletne dni v Koči na Magolniku in okolici v okviru poletnega tabora, ki ga je sofinancirala Občina Krško.

Permakulturo lahko opišemo kot etični sistem načrtovanja primeren za proizvodnjo prehrane, izrabe prostora ter gradnjo prebivališč. V njej se prepletajo ekologija, pokrajina, organsko kmetijstvo, arhitektura in agrogozdarstvo. Poudarek ni na teh posameznih elementih, temveč na povezavah med njimi, pri čemer se doseže sinergijski učinek. Ena od splošno sprejetih definicije permakulture je: Permakultura je ustvarjanje ekosistemov, ki podpirajo človekovo bivanje.

Na taboru so udeleženci spoznali osnovne pojme permakulture: načela, permakulturno načrtovanje posesti z upoštevanjem tokov, virov, potreb in želja, spoznali smo praktične izkušnje posameznih permakulturnih kmetovalcev v živinoreji in vrtnarjenju, spoznavali gradbene materiale v okolici ter pripravili iz njih izolacijo, omet, zidake. Ob zaključku pa izvedeli še nekaj praktičnih nasvetov, kako negovati svoje telo po permakulturnih principih. Spoznali pa so tudi, kako funkcionira zelena trgovina oz. zeleni denar.

Udeležencem so znanje delili Janez Božič, Primož Krišelj, Marjana Kos, Miro in Metka Žitko, Jožica Fabjan in Nara Petrovič, pri organizaciji, dobremu vzdušju in gostoljubju pa sta pomagala tudi Turistično društvo Svibno in KTRC Radeče.

Začetni tečaj biodinamičnega kmetovanja

Med 29.3. in 27.9.2008  smo v organizirali Začetni tečaj biodinamičnega kmetovanja, ki ga je vodila Meta Vrhunc, pri izvedbi pa sodelovali tudi člani Društva Ajda Dolenjska. Večinoma je potekal na sedežu našega zavoda, na enem od srečanj pa smo bili na ogledu in gosteh na kmetiji Mete Vrhunc. V šestih celodnevnih srečanjih je okoli 30 udeležencev in različnih krajev Posavja v teoriji in praksi obravnavalo:

  • razvoj, stanje in perspektive kmetijstva, temelji biološko-dinamične metode (štiridelnost narave in človeka);
  • dinamika v biodinamiki: kozmični ritmi, delo v skladu s kozmičnimi ritmi, kaj so etri- energije življenja, kako uporabljam Setveni koledar, kratek oris b-d preparatov;
  • biološko-dinamični preparati, izdelava in uporaba;
  • kompost, prepariranje, mešanje in škropljenje pripravkov;
  • gnojenje, kolobar, pleveli, škodljivci, orodja;
  • izdelovanje škropiva proti škodljivcem;
  • biološko-dinamično sadjarstvo;
  • izdelava paste / premaza za sadno drevje;
  • seme je kulturna dediščina.; kako pridelujemo semena;
  • zakaj hrana DEMETER zdravilo, kaj pomeni kvaliteta Demeter, kaj pomeni celostna prehrana, kako do blagovne znamke Demeter;
  • predstavitev in ogled b-d kmetije, mešanje in škropljenje preparatov.

Ob zaključku so udeleženci, ki so se udeležili vseh srečanj, pridobili tudi potrdilo o opravljanjem tečaju. Gotovo pa bo k izboljšanju prsti, pogojev za rast rastlin in k živi hrani največ pripomogla praksa in vztrajanje, pa čeprav po posameznih korakih.