Praznična plat življenja

Podrobnosti

  • Datum gradnje

    November 2015 - Maj 2016

  • Kategorija

    Kulturna dediščina, Študijski krožki

O študijskem krožku »Praznična plat življenja«

 

Da so prazniki pomemben del življenja, ki razbremenjujejo težak vsakdan, navdihujejo, polnijo s svežo energijo in dajejo nov zagon, so vedeli že davno. V sodobnem času jih je morda celo preveč oz. so »izvodeneli« na zunanjo, materialno plat…Da pa bi nas ponovno navdihovali in nagovarjali naša čustva tako kot nekoč,  smo se v študijskem krožku poskušali približati njihovemu izvoru, spoštovanju narave in njenih ciklov in ob tem povezati različne generacije.

Podeželje ima  svojstven ritem življenja, močno odvisen o narave, letnih časov in dela na zemlji .  Tako je tudi možnosti za intenzivnejša srečavanja več v poznem jesenskem in zimskem času, tudi intenzivnost praznovanj je večja , čeprav smo ugotovili, da so prazniki pravzaprav v skladi z ritmi narave pravilno razporejeni skozi vse leto. Naša srečanja smo tako prilagajali terminom praznikov, pa tudi večinski razpoložljivosti članov.  Glede na druge obveznosti in dogodke v okolju smo tako srečanja imeli 1-2 krat na mesec.

Spoznali smo izvorno ozadje Martinovega in jesenskih zahvalnih dni ter na hitro prehodili krog prazničnega leta, ki človeštvo spremlja, od kar se zaveda odvisnosti od sil Narave. Ta soodvisnost je najbolj opazna pri kmetovanju, zato ni čudno, da se je največ starih prazničnih šeg ohranilo med kmečkim prebivalstvom. Ugotovili smo tudi, da so se tudi nekoč prazniki močno vrteli okoli hrane, je pa bil nekoč čisto drugačen odnos do nje kot sedaj. Obravnavali smo tudi koline, ob tem pa se osredotočili tudi naš odnos do hrane, ki z odtujenostjo od vira postaja zelo neoseben. Pozabili smo na preprosto hvaležnost, ki se je izražala z molitvijo, obredi, ki so še ne tako davno nazaj tudi prisotni pri tem kmečkem prazniku.

Povezave s starim izročilom smo iskali tudi pri godovanju, ki  je bilo še do 2.sv. vojne bolj pomemben osebni praznik, kot rojstni dan. Le še pri posameznih družinah ohranjajo “ramplanje” pred godom, “vezanje godu” je pa sploh zanimiva šega, ki jo bomo ob priložnosti preskusili v praksi :).  V nadaljevanju smo se dotaknili tudi pomena praznovanja rojstnega dne, ob tem pa pokukali tudi v astrološke razlage rojstnega datuma. Kot se dolge zimske večere v toplem zavetju spodobi, pa smo se poskusili tudi v ročnih delih – in sicer v izdelovanju rož iz krep papirja.

Raziskovali smo tudi šege božično novoletnega časa. Posebno pozornost smo dali starodavni boginji Sredozimki, ki je nekoč  kraljevala času zimskega kresa, s krščanstvom jo je nasledila sv. Lucija (op. ne samo ona), pri tem pa ohranila veliko starih šeg… Ker je v neposredni bližini zavoda tudi podružnična cerkev sv. Lucije (na Senušah), smo se dotaknili tudi šeg, ki so nekoč spremljala žegnanja. Preučili smo tudi različna koledovanja in se v okviru teh naučili stare trikraljevske kolednice, ki smo jo na večer treh kraljev tudi zapeli po bližnjih vaseh.

Na Vincencijevo, smo v stari hiši Božičevih v Kobilah preskusili krušno peč in štedilnik na drva ter za člane študijskega krožka, njihovih domačih in prijateljev pripravili prikaz in degustacijo različnih prazničnih  jedi, ki so v krušni peči še posebej dobre.

Na pustno soboto smo skupaj  z vaščani Brezovske Gore »odganjali zimo«, nato pa so z oživljanjem godovniških ramplanj prišle na vrsto šege v času med zimo in pomladjo.

Izvedli smo tudi velikonočni /spomladanski pohod in se potem poigrali s pomladnimi simboli,  pripravljali smo se tudi na prvomajski kres,…

Več naših srečanj smo odprli tudi za zainteresirano javnost, ob zaključku sezone pa smo organizirali še strokovno ekskurzijo, na kateri smo povzeli naše delo in ga tako predstavili tudi družinskim članom in članom Sadjarske skupnosti, ki smo jih tudi povabili medse.

Študijski krožek se je kot oblika izobraževalnega druženja izkazal tudi kot odlična možnost za povezovanje generacij na podeželju.

Deli objavo