Poletni tabor obnovljivih virov energije

Poletni tabor obnovljivih virov energije

 

Med 8. do 12. julijem 2008 smo organizirali prvi poletni tabor na tematiko obnovljivih virov energije in njene učinkovite rabe v javnih in zasebnih zgradbah. Tabor je obiskalo preko 30 udeležencev (mladih, pedagogov, občanov – večinoma iz Posavja, pa tudi iz Maribora in Gorenjske).

Udeležencem so svoje znanje delili priznani strokovnjakov z različnih slovenskih inštitutov in fakultet, pa tudi priznani lokalni strokovnjaki: Edo Bahč, Igor Kopše, dr. Marjana Šijanec Zavrl, Bojana Kroflič, mag. Hrvoje Teo Oršanič, dr. Ciril Arkar, prof. dr. Živa Deu, dr. Vincenc Butala, Andrej Klemenc in Domen Gruden, Mateja A. Leskovar, dr. Marko Topič.

Tako so iz prve roke spoznali izkušnje pri rabi geotermalne energije na primeru letos nagrajene poslovne zgradbe družbe Kostak d.d., na kakšen način je možno varčevati energijo v zgradbah in kaj je namen energetske izkaznice stavbe, kateri so vse obnovljivi viri energije, kakšne so možnosti ogrevanja z biomaso in kako lahko najhitreje in najceneje preidemo na tako ogrevanje, kakšne so okoljske posledice gradenj hidroelektrarn na spodnji Savi – pri tem se nismo mogli izogniti tudi dogodkom pri Blanci,  spoznali so naravni krog vode in kako je možno čistiti odpadne vode s pomočjo rastlinskih čistilnih naprav, kako pomembno je pravilno prezračevanje prostorov za naše zdravje in kakšne so vse tehnološke rešitve za dobro prezračevanje… Največji poudarek pa so »lovci na Sonce« seveda dali soncu –  in tako spoznavali osnove solarne tehnologije in različne možnosti uporabe energije sonca. V praktičnem delu so iz sestavih delov  sestavili toplotni zbiralnik, pri tem pa so potrebno elektriko za vrtalne stroje pridelali s pomočjo 4 fotovoltaičnih modulov, ki so dajali dovolj elektrike tudi za večerno razsvetljavo, polnjenje mobitelov ion tudi omejeno rabo elektronske didaktične opreme.S pomočjo sonca so si v solarni pečici pripravili tudi kosilo, solarni kombi pa omogočal tudi elektriko za ozvočenje pri popoldanski zabavi in igrivo spoznavanje ciklusa našega osončja. Udeleženci tabora so obiskali tudi plinsko elektrarno v Brestanici, ki zadovoljujejo vse okoljevarstvene zahteve, ter Kostakovo deponijo, kjer so doživeli tudi praktično rabo prve črpalke na rastlinsko olje in tudi vožnjo na to biogorivo.

V večernem delu pa so poleg spoznavanja narave v okolici in naravnih patentov za pripravo dobre vode ter tabornega ognja spoznali, da so načela tradicionalnega ljudskega stavbarstva ne samo estetska, v harmoniji s krajino posameznih regij, ampak tudi zelo ekološka . Ugotovljeno je tudi, da so dobro počutje in zdravje stanovalcev najprimernejši gradbeni materiali iz lokalnega okolja (kamen, les, glina). Na sploh je vse več povpraševanja po naravnih gradbenih materialih, ki so hkrati tudi energetsko varčni – pa naj bodo to različne barve, premazi za zaščito površin ali pa izolacijski material.  Predvsem lan bi lahko na manj ugodnih kmetijskih zemljiščih ponovno začeli gojiti, saj se vseh primerih odlično obnaša. In tako smo spet pri starih, pozabljenih znanjih, ko lahko pritrdimo izjavi ene od predavateljic – če želimo iti naprej, je potrebno pogledat nazaj…

Da se tako veselo in uspešno oziramo nazaj na izvedeni tabor, pa gre velika zahvala soorganizatorjem – Slovenskemu energetskemu forumu in družbi Kostak d.d., sofinancerjem  – Občini Krško in Ministrstvu za okolje in prostor ter donatorjem – Prosigma d.o.o., Kostak d.d. in Bramac d.o.o. ter seveda vsej organizacijski ekipi.

Zeleni festival 2008

Četrti Zeleni festival smo pod sloganom »Dober potrošnik  – slab okoljevarstvenik?« razširili tudi na nekaj drugih krajev v regiji Posavje in ga tudi terminsko okrepili.

Osrednji, strokovni del festivala je bil posvet, 21.4.2008, na katerem so ob sodelavcih zavoda sodelovali Lidija Živčič iz društva Focus (Trajnostna potrošnja), Tone Hrovat s Srednje kmetijske šole Grm (Regionalno ali globalno, premislimo ob nakupu živil), dr. Ana Vovk Korže iz Inštituta za promocijo varstva okolja (Okolje in ekoremediacije) in podjetje Kostak d.d. (Embalaža — koliko in kam bi z njo?).  Ob tem pa predstavili tudi prvo številko  časopis Zeleni krog.

Pred tem smo 19.4.2017 z Meto Vrhunc izvedli delavnico biodinamičnega kmetovanja, 20.4.2008 Pohod po Čateževi energijski poti na Šentvid nad Čatežem, 22.4.2008 pa še predavanje Antona Komata na Trnovcu v občini Sevnica z naslovom “Srečna bebavost potrošništva“ .

Z dvodnevnim predvajanjem dokumentarnega  filma (22. in 23.4.2008) »Kruh naš vsakdanji» se je k festivalskemu dogajanju pridružil tudi Kulturni dom Krško, z Ekotržnico za osnovne šole in Šolo varčne vožnje pa  17.5.2008 ponovno tudi podjetje Kostak d.d.

Zeleni festival 2007

Tretji Zeleni festival smo postavili ob bok Dneva Zemlje pod skupnim sloganom »Naj zadiši po koži Zemlje« in se posebno pozornost tako dali tlem, prsti. Tokrat smo ga prvič razširili na več dni in več lokacij,  k sodelovanju a pritegnili različne organizacije. 20.4.2007 smo v Kulturnem domu izvedli strokovni posvet, na katerem so sodelovali, dr. Anna Volk Korže iz  Inštituta za promocijo varstva okolja (Prst kot naravno telo Zemlje, eden od pokrajinotvornih elementov), Marko Zupan iz Centra za pedologijo in varstvo okolja (Degradacija tal in ukrepi za zaščito tal), Anton Komat (Prst je življenje in daje življenje) in Karel Lipič, Zveza ekoloških gibanj Slovenije (Odlagališča in odpadki v občini Krško). 21.4.2007 so se festivalskemu dogajanju pridružili tudi v podjetju Kostak d.d. z Ekotržnico osnovnih šol, v popoldanskem času pa smo dogajanje prestavili na Senuše, na sedež krajevne skupnosti, kjer smo uvodoma posadili drevo skorš, nato pa prisluhnili strokovnjakom s podorčja kmetijstva – Tonetu Hrovatu s Srednje kmetijske šole Grm Novo mesto (Regionalno ali globalno – premislimo ob nakupu živil), dr.Martini Bavec s Fakultete za kmetijstvo UNI MB (Kakovost hrane v odvisnosti od načina pridelave ter Ekološko vrtnarjenje in alternativne rastlinske vrste kot vir zdravo pridelane hrane), Mateji Strgulec s KGZ Novo mesto (Možnosti in priložnosti za ekološko kmetovanje v Posavju oz. Sloveniji) in Meti Vrhunc iz Društva Ajda (Biodinamično kmetovanje). Udeleženci pa so ob tem uživali tudi v dobrotah ponudnikov ekološko pridelane hrane. Na zadnji dan festivala, 22.4.2007, pa smo izvedli še pohod od Senuš do Ajdovske jame, obiskali tudi to kamenodobno svetišče in si ogledali ob tem še razstavo prazgodovinske keramike,  v nadaljevano pa v Drenovcu tudi najstarejše drevo skorš v Sloveniji, Smolinsko jezero in Eko kmetijo Kerin na Straži pri Raki.

Delavnica izdelovanja prazgodovinske keramike

Med decembrom 2006 in februarjem 2007 smo v obsegu 30 ur v sodelovanju s Posavskim muzejem Brežice organizirali delavnico izdelovanja prazgodovinske keramike.

13 udeležencev je spoznalo in se poskusilo v oblikovanju gline po tehnikah iz prazgodovine (mlajša kamena doba, železna doba), ornamentika na prazgodovinski keramiki skozi različna obdobja – od mlajše kamene dobe do antike ter pripravo peči in žganje gline v kopi oz. v poljski peči.

Delavnico sta izvajala restavratorja Posavskega muzeja Brežice, Jože Lorber in Darko Prah, ornamentiko pa je predstavila arheologinja iz istega muzeja, Alenka Jovanovič.

Nastali so zanimivi izdelki, ob tem pa tudi veliko občudovanje spretnosti nekdanjih ljudi, ki so očitno z veliko slabšo tehnologijo uspeli izdelovati lično keramiko s precej tanjšimi stenami, kot je to uspelo nam. Zanimiva je bila tudi izkušnja peke gline v poljski peči.

Izdelkov so bili v času Zelenega festivala 2007 na ogled na notranji strani levega vhoda v Ajdovsko jamo.

Delavnico so podrli Občina Krško, Javni sklad za kulturne dejavnosti in Tondach Slovenija d.o.o.

Poletni tabor železnodobne kulture

Poletni tabor železnodobne kulture

Med 24.  junijem in 2. julijem 2006 smo  izvedli  poletni tabor »Ustvarjalna kultura železne dobe«, v okviru katerega  smo se posebej osredotočili na zapuščino Keltov, ki so v času mlajše železne dobe pustili pomemben pečat tudi v Posavju. Čeprav interpretacija bazira na materialnih ostankih in redkih pisnih virov, zlasti rimskih, pa je ravno z ostankov njihovih predmetov, izredno umetelno oblikovanih, lokacij njihovih gradišč in svetišč  ipd., možno sklepati na njihovo izredno spoštovanje sil Narave, česar bi se  morali ponovno naučiti tudi v sodobnem času. Marsikaj od tega starodavnega (tudi keltskega) izročila se je ohranilo na podeželju, kjer je bila vse do industrializacije povezanost z naravo še zelo močna.

Ni naključje, da smo tabor začeli s kresno nočjo, enim pomembnejših starodavnih praznikov, v nadaljevanju pa smo v nizu delavnic, predavanj in ogledov – muzejev in arheoloških najdišč v Posavju, Dolenjskem in preko meje na Budinjaku, spoznavali to obdobje zgodovine, se poskusili tudi v izdelovanju replik, kulinariki, spoznavali tudi simbologijo, duhovnost… Znanje so nam poleg različnih rokodelcev, samostojnih raziskovalcev keltskega izročila delili arheologi in restavratorji Alenka Jovanovič, Jože Lorber in Darko Prah (Posavski muzej Brežice), Borut Križ (Dolenjski muzej), Miha Mlinar (Tolminski muzej) in strokovni sodelavci Parka prirode Žumberak Samobosko Gorje.

Tabora, ki smo ga namenili najširšemu krogu zainteresiranim, strokovnjakom in ljubiteljem, se je udeležilo preko 30 ljudi, družin in posameznikov (5 iz Posavja, 1 s Koroške, 15 s Štajerske, 6 z Gorenjske, 7 iz Ljubljane, 2 iz Zasavja 2 in 1 s Posočja).

Izvedli smo ga v sodelovanju z Društvom Borov Log, podprla pa ga je tudi Občina Krško.

Zeleni festival 2006

Osrednji dogodek 2. Zelenega festivala je bil 3. junija 2006, nosilna tema pa »Gozd in drevesa«. V dvorani v parku v starem Krškem so udeležencem gostujoči strokovnjaki,  , mag. Hrvoje T. Oršanič, Karel Lipič in Anton Komat, in zaposleni iz zavoda predstavili naslednje teme : Gozd kot primarni ekosistem , Ruralna sociologija in ohranjanje narave, Okoljski vidik gozdov in turizem,  Pragozd – prakrajina človeka, Simbologija Dreves, Zdravljenje s pomočjo dreves. Program so s pesmijo popestrile še Mlade Stražanke, s fotografsko razstavo  Drevesa na fotografijah, pa je sodelovalo tudi Društvo ljubiteljev fotografije Krško. Druženje smo zaključili s sprehodom po zdravilnih poljanah na Dunaju nad Krškim.

Predhodno pa smo na Dan Zemlje 22.4.2005,  na jasi pred Ajdovsko jamo organizirali gledališko-poetični performans »Molitev Zemlji«, v izvedbi avtorice Romane Ercegovič in glasbeni spremljavi Boštjana Jurjevčiča, nato pa smo se sprehodili po drugem kraku Podjamske drevesne poti.

Zeleni festival 2005

Prvi Zeleni festival smo izvedli 11. junija 2005, tema, ki pa smo jo obravnavali, je  bila »voda«. Ob prisotnosti podžupanje Občine Krško, so prisotnim ob članih študijskega krožka spregovorili  dr. Polona Vreča z Instituta Jožefa Stefana – o Visokogorskih jezerih nekoč in danes, Dr. Mihael Brenčič z Geološkega zavoda Slovenije – o Podzemni vodi ali podtalnici, Peter Firbas – Kako zdrava je voda, Anton Komat pa je izpostavil Pesticide – ubijalce življenja. Spregovorili smo tudi o simboliki vode in zdravljenju z vodo. Program smo popestrili s sprehodom do potoka v dolini Podjama, razstavo pripomočkov o pripravi dobre vode, razstavo knjig o vodi , razstavo pregovorov, misli o vodi in ljudsko pesmijo o vodi v izvedbi domačega dueta Ančka in Bernardka.

Predhodno pa smo na Dan Zmelje 22.4.2005, posadili sadiko skorša in se sprehodili po Podjamski drevesni poti.