Praznična plat življenja

O študijskem krožku »Praznična plat življenja«

 

Da so prazniki pomemben del življenja, ki razbremenjujejo težak vsakdan, navdihujejo, polnijo s svežo energijo in dajejo nov zagon, so vedeli že davno. V sodobnem času jih je morda celo preveč oz. so »izvodeneli« na zunanjo, materialno plat…Da pa bi nas ponovno navdihovali in nagovarjali naša čustva tako kot nekoč,  smo se v študijskem krožku poskušali približati njihovemu izvoru, spoštovanju narave in njenih ciklov in ob tem povezati različne generacije.

Podeželje ima  svojstven ritem življenja, močno odvisen o narave, letnih časov in dela na zemlji .  Tako je tudi možnosti za intenzivnejša srečavanja več v poznem jesenskem in zimskem času, tudi intenzivnost praznovanj je večja , čeprav smo ugotovili, da so prazniki pravzaprav v skladi z ritmi narave pravilno razporejeni skozi vse leto. Naša srečanja smo tako prilagajali terminom praznikov, pa tudi večinski razpoložljivosti članov.  Glede na druge obveznosti in dogodke v okolju smo tako srečanja imeli 1-2 krat na mesec.

Spoznali smo izvorno ozadje Martinovega in jesenskih zahvalnih dni ter na hitro prehodili krog prazničnega leta, ki človeštvo spremlja, od kar se zaveda odvisnosti od sil Narave. Ta soodvisnost je najbolj opazna pri kmetovanju, zato ni čudno, da se je največ starih prazničnih šeg ohranilo med kmečkim prebivalstvom. Ugotovili smo tudi, da so se tudi nekoč prazniki močno vrteli okoli hrane, je pa bil nekoč čisto drugačen odnos do nje kot sedaj. Obravnavali smo tudi koline, ob tem pa se osredotočili tudi naš odnos do hrane, ki z odtujenostjo od vira postaja zelo neoseben. Pozabili smo na preprosto hvaležnost, ki se je izražala z molitvijo, obredi, ki so še ne tako davno nazaj tudi prisotni pri tem kmečkem prazniku.

Povezave s starim izročilom smo iskali tudi pri godovanju, ki  je bilo še do 2.sv. vojne bolj pomemben osebni praznik, kot rojstni dan. Le še pri posameznih družinah ohranjajo “ramplanje” pred godom, “vezanje godu” je pa sploh zanimiva šega, ki jo bomo ob priložnosti preskusili v praksi :).  V nadaljevanju smo se dotaknili tudi pomena praznovanja rojstnega dne, ob tem pa pokukali tudi v astrološke razlage rojstnega datuma. Kot se dolge zimske večere v toplem zavetju spodobi, pa smo se poskusili tudi v ročnih delih – in sicer v izdelovanju rož iz krep papirja.

Raziskovali smo tudi šege božično novoletnega časa. Posebno pozornost smo dali starodavni boginji Sredozimki, ki je nekoč  kraljevala času zimskega kresa, s krščanstvom jo je nasledila sv. Lucija (op. ne samo ona), pri tem pa ohranila veliko starih šeg… Ker je v neposredni bližini zavoda tudi podružnična cerkev sv. Lucije (na Senušah), smo se dotaknili tudi šeg, ki so nekoč spremljala žegnanja. Preučili smo tudi različna koledovanja in se v okviru teh naučili stare trikraljevske kolednice, ki smo jo na večer treh kraljev tudi zapeli po bližnjih vaseh.

Na Vincencijevo, smo v stari hiši Božičevih v Kobilah preskusili krušno peč in štedilnik na drva ter za člane študijskega krožka, njihovih domačih in prijateljev pripravili prikaz in degustacijo različnih prazničnih  jedi, ki so v krušni peči še posebej dobre.

Na pustno soboto smo skupaj  z vaščani Brezovske Gore »odganjali zimo«, nato pa so z oživljanjem godovniških ramplanj prišle na vrsto šege v času med zimo in pomladjo.

Izvedli smo tudi velikonočni /spomladanski pohod in se potem poigrali s pomladnimi simboli,  pripravljali smo se tudi na prvomajski kres,…

Več naših srečanj smo odprli tudi za zainteresirano javnost, ob zaključku sezone pa smo organizirali še strokovno ekskurzijo, na kateri smo povzeli naše delo in ga tako predstavili tudi družinskim članom in članom Sadjarske skupnosti, ki smo jih tudi povabili medse.

Študijski krožek se je kot oblika izobraževalnega druženja izkazal tudi kot odlična možnost za povezovanje generacij na podeželju.

Gnoj je zlato

O študijskem krožku »Gnoj je zlato« 

V sezoni 2014/2015 smo se s študijskim krožkom »Gnoj je zlato« pridružili obeležitvi mednarodnega dneva tal, temu pomembnemu viru življenja in preživetja, ki pa smo ga še ne v stoletju zaradi nepoznavanja, malomarnosti, pohlepa, tako oslabiti, da ponekod poti nazaj ni več.

Tudi v Sloveniji je rodovitnost prsti precej slabša, kot je bila. Še tako pomembne mikroorganizme in ostala živa bitja v tleh smo s kemičnimi snovmi uničili, s težkimi stroji zbili tla, svoje na nezastrtih tleh naredijo voda, veter, sonce…

Pa vendar š eni prepozno, da obrnemo krog v drugo smer. Zato smo se v študijskem krožku osredotočili na pridobivanje znanj, kako z različnimi sonaravnimi metodami izboljšati rodovitnost tal… Spoznali smo različne načine priprave kompostov (med drugim tudi vermikompostiranje, kompostiranje človeškega blata) in drugih metod  gnojenja, ki so jih uporabljali že naši predniki in te, ki so plod sodobnih dognanj (zeleno gnojenje, zastirke, zeliščne brozge, biooglje, pepel, …), učili smo se tudi  analize tal oz. prepoznavanja značilnosti posameznih tal in rastišč.

Pomagali smo si z različnimi viri, tudi spletnimi, in seveda izkušnjami posameznih članov študijskega krožka in gostujočih predavateljev, med drugim tudi ddr. Ana Vovk Korže.

Ob zaključku krožka, 7.9.2015, ki je sovpadal tudi z evropsko nočjo netopirjev, pa smo ob javni predstavitvi dela krožka spregovorili tudi o uporabnosti gvana netopirjev pri izboljšavi tal.

Zeleni festival 2015

V  letu  2015 smo v Zavodu Svibna. Zeleni festival oz. izobraževalno družabne dogodke »zelenih« vsebin po različnih krajih Posavja povezali z 10. obletnico delovanja zavoda , te pa smo povezali tudi z mednarodnim letom tal, svetlobe in tehnologij, povezanih s svetlobo ter evropskemu letu za razvoj.

5.3.2015 smo organizirali predavanje »Kako spodbuditi in ohranjati mikrobiološke procese v tleh za pridela kakovostne  in zdrave hrane v izvedbi: Vita Klinc in dr. Marka Devetaka,  17.3.2015 smo člani zavoda izvedli dobrodelno akcijo v sadovnjaku socialno ogrožene družine, 19.3.2015 19. 3 2015 v sodelovanju s Trajnostno akademijo Gibanja TRS v Knjižnici Sevnica predavanje dr. Dušana Pluta Trajnostni razvoj sveta  in Slovenije – utopija ali realna alternativa?, 6.4.2015 Spomladanski pohod  na Veliki Trn z raziskovanjem naravnih lepot okolice19.4.2015 predavanje Sadna vina – dediščina in priložnost hribovskih kmetij v izvedbi Toneta Hrovata iz Centra Grm Novo mesto, 23.4.2015 predavanje Kompostno stranišče in načini vermikompostiranja v izvedbi Robija Špilerja in Tilna Kuštrina, delavnico Analiza zemlje za potrebe vrtnarjenja, ki jo je izvedla ddr. Ana Vovk Korže, 1.6.2015 pa še posvet  Priložnosti povezovanja pridelovalcev  industrijske konoplje v Posavju,  v sodelovanju s KGZ Novo mesto in Gibanjem  za trajnostni razvoj Slovenije – TRS.

V  okviru Zelenega festivala 2015 se je po skupno promocijo vključila tudi Zveza ekoloških gibanj z dogodkom ob mednarodnem dnevu zemlje, 22. aprila 2015.

Tečaj uporabe zdravilnih rastlin

V času med 6.3. in 1.6.2014 smo za  ljubiteljsko rabo organizirali Tečaj uporabe zdravilnih rastlin, ki ga je vodil priznani mag. pharm. Jože Kukman, naslednik zeliščarske prakse patra Simona Ašiča v Stiškem samostanu.

 

Obravnavali smo naslednje teme:

  • osnove o zdravilnih rastlinah – nabiranje, sušenje, hranjenje, načini uporabe, posamezne recepture,
  • srce, krvi obtok in ožilje, simptomi, preventiva in zdravljenje bolezni s pomočjo zdravilnih rastlin,
  • depresija – simptomi, preventiva in zdravljenje s pomočjo zdravilnih rastlin,
  • prebavila – simptomi, preventiva in zdravljenje bolezni s pomočjo hrane in rastlin ter
  • prepoznavanje in nabiranje zdravilnih rastlin na terenu, zdravilnost posameznih rastlin.

 

Udeleženci so bili s podajanje mag. Kukmana izredno zadovoljni, saj jim je preprosto, nazorno in strokovno predstavil učinkovanje posameznih zdravilnih rastlin, ob pa tudi marsikateri nasvet, kako s preventivo – zlasti kvalitetno prehrano posamezne bolezni tudi preprečiti.

Zeleni festival 2014

  1. Zeleni festival 2014 smo ob obeležitvi mednarodnih okoljskih dni poseben poudarek dali Mednarodnemu letu družinskega kmetovanja.

Tako smo 22. 3. 2014 smo na sedežu zavoda organizirali predavanje in razpravo z naslovom »Ekološka pridelava grozdja«, v izvedbi kmetijske svetovalke Andreje Brence, 29.3.2014  nadaljevanje čistilne akcije divjega odlagališča smeti ID odlagališča 6177., 3.4.3014  smo v sodelovanju s partnerji projekta »Trajnostni sadovnjaki« in LAS Posavje  sodelovali na mednarodni konferenci »Leader in Biotska pestrost«  na Dunaju v Avstriji. Izmenjali smo zanimive izkušnje in navezali stike za prihodnje projekte.  11.4.2014  smo izvedli  Naravoslovni dan v sadovnjaku in kraškem polju. 21.4.2014 smo organizirali Pohod ob Dnevu Zemlje, ki je potekal od Brezovske Gore ob vinogradih in vodnih virih, skozi gozdove do Velikega Trna , kjer so si pohodniki lahko ogledali tudi obnovljeno nekdanjo staro šolo »Našo hišo 470«. 23. 5. 2014  smo ob Dnevu biotske pestrosti organizirali dogodek »Pestrost življenja v sadovnjaku«. V učnem trajnostnem sadovnjaku smo spoznali različna zavetišča za koristne organizme v sadovnjaku, pod vodstvom ornitologa Marjana Gobca opazovali  in se učili prepoznavanja različnih vrst ptic, v večernem mraku pa pred Ajdovsko jamo opazovali netopirje pri njihovem zletu na večerni lov. 1.6.2014 pa smo organizirali zeliščarski pohod »Prepoznavanje, nabiranje in priprava zdravilnih rastlin za domačo rabo«, ki je bil prestavljen zaradi slabega vremena s 26. aprila 2014 in je tako namesto dneva zemlje in dreves obeležil dan okolja. Pohod je bil izveden po obronkih Kozjanskega, vodil ga je mag. Jože Kukman.

Ekoremediacije vodnih zadrževalnikov

V času med avgustom 2013 in aprilom 2014 smo v Zavodu Svibna skupaj z Ekološko kmetijo Kuštrin z Metnega Vrha nad Sevnico izvedli projekt sonaravne revitalizacije vodnih zadrževalnikov.

Kmetija Kuštrin je na svojem posestvu že imela narejeni dve vodni akumulaciji za potrebe namakanja, vendar je zaradi načina gradnje ter posledičnega pomanjkanja osnovnih ekoloških funkcij prihajalo do evtrofikacije in slabšanja vode do te mere, da ni bila primerna niti za namakanje.

Izziv projekta je bil predvsem izboljšati kvaliteto vode v zadrževalnikih in povečati namembnost le teh. Po dosedanji gradnji sta vodna zadrževalnika bila videti kot nekakšen tujek, oziroma se estetsko nista vključevala v okolico.

Ob omejitvi na dosedanje površine je bil cilj sanirati vodne zadrževalnike s sonaravnimi načini revitalizacije, ki bodo povečali ekološke procese v njih, značilne za naravna “zdrava” jezera z namenom izboljšanja kvalitete vode. Ob tem je bilo potrebno sanirati zadrževalnike na način, ki bo te glede na obstoječe stanje in določene omejitve, kar najbolj približal zlitju v naravno okolje.

Glede na želje lastnikov in omejitve prostora nam je uspelo izvesti sonaravno revitalizacijo vodnih akmulacij na način, da smo hkrati povečali tudi njuno namembnost. Poleg zadrževanja vode za namakanje objekta predstavljata tudi požarna bazena, nadomestni habitat za nekatere obvodne in vodne živali (žabe, kačji pastirji,…) v večjem zadrževalniku pa je možno v poletnih mesecih tudi zaplavati.

Tečaj za permakulturno načrtovanje

Med 13. aprilom in 8. junijem 2013 smo v okviru projekta Trajnostni sadovnjaki organizirali tudi 72-urni tečaj za permakulturno načrtovanje, ki so ga izvedli permakulturni učitelji v sklopu Društva za permakulturo Slovenije.

Permakulturo lahko opišemo kot etični sistem načrtovanja primeren za proizvodnjo prehrane, izrabe prostora ter gradnjo prebivališč. V njej se prepletajo ekologija, pokrajina, organsko kmetijstvo, arhitektura in agrogozdarstvo.. Poudarek ni na teh posameznih elementih, temveč na povezavah med njimi, pri čemer se doseže sinergijski učinek. Permakultura sloni na pozornem in preudarnem opazovanju narave in naravnih sistemov ter prepoznavanju univerzalnih vzorcev in principov z vključevanjem le-teh v naše okoliščine…

Če se ozremo po starih travniških sadovnjakih, ki določajo krajino posavskih gričev, zlahka ugotovimo, da so naši predniki pri gospodarjenju upoštevali  večino od permakulturnih načel, saj so travniški sadovnjaki najodločnejši približek naravnega habitata. Permakultura in vzgoja travniških sadovnjakov imata tako marsikaj skupnega. Sadjarska znanja pa lahko v odličnem dopolnjevanju s permakulturnimi omogočijo uravnotežen, trajnostni, razvoj tudi na odročnih predelih Posavja..

Vsebina tečaja je bila zastavljena po mednarodnih standardih s ciljem udeležence pripraviti na   permakulturno načrtovanje življenjskega okolja in tudi možnostjo pridobitve mednarodne permakulturne diplome. Bolj kot diploma pa je bistveno, da permakultura spreminja življenja…

Zeleni festival 2013

Z dogodki Zelenega festivala 2013 smo ob tradicionalni obeležiti mednarodnih okoljskih dni posebej izpostavili Mednarodno leto sodelovanja na področju voda.

3.4.2013 smo organizirali Okroglo miza o agrarnih skupnostih , ki jo je vodil g.  Tine Premrl.

6.4.2013 smo izvedli čistilna akcija  po vasi in okolici , nato pa še predavanje  Saša Obolnarja »Zanimivosti povodja potoka Senuše in kaj nam sporočajo«. Po predavanju pa je sledil še obisk Ajdovske jame (naravne vrednote državnega pomena) s svetilkami.

22.4.2013 je potekalo Permakulturno srečanje ob Dnevu Zemlje, ki ga je vodila permakulturna učiteljica Jožica Fabjan. Predavala je o integrirani skrbi za škodljivce in družinskem vrtu za prehrano, kot simbolni prispevek ob Dnevu Zemlje pa so udeleženci zasadili sencoljubne rastline v  nedavno zasajenem sadovnjaku.

25.4.2013 smo organizirali Pohod po Dunajski poti, v okviru katerega smo obiskali tudi staroselsko gradišče in zdravilne točke na Dunaju nad Krškim, ki smo  ga 21. maja 2013 prostovoljno uredili ter sanirali posledice snegolomov. S pohodom smo obeležili  dan biotske raznovrstnosti, dan parkov, mednarodno leto sodelovanja  na področju voda, dogodke pa umestili tudi v Teden vseživljenskega učenja in 2. posavski festival pohodništva. Zaključili smo ga   pred Ajdovsko jamo z večernim opazovanjem netopirjev.

Dediščina rži

O študijskem krožku »Dediščina rži«

V času  stiske in pomanjkanja ter tudi zavesti, da je hrana, pridelana doma, veliko bolj zdrava, se ljudje vse bolj nagibamo k samooskrbi in se  oziramo nazaj tudi k preverjenim, utečenim starim praksam.

Na prijazno povabilo ene od  stalnih članic naših študijskih krožkov, smo se tako v letu 2012 lotili spoznavanja uporabnosti rži, tega že pozabljenega žita.

Tudi tokrat so bili naši cilji vzajemno in igrivo učenje, druženje in spoznavanje oseb različnih generacij, družbenih stanov in predznanj.

Ob raziskovanju različnih gradiv smo spoznali, da je rž po krivem spregledano žito, ki je skozi zgodovino od mlajše kamene dobe sem reševala lakoto zlasti na območjih, ki so bila za ostala žita premrzla. Hkrati pa je tudi zelo koristna – tako pri izboljšavi tal kot zdravja (pomaga pri slabokrvnosti, sladkorni bolezni, kožnim boleznim ipd.), posebej pa so jo radi sejali zaradi njene dolge slame, uporabne v stavbarstvu.

Ker smo prišli v čas, ko je ponovno priporočljivo izkoristiti vse naravne danosti, vključno z lastno energijo, in pri tem čim manj trošiti neobnovljive vire energije, smo se lotili raziskovanja starih opravil s starimi orodji, pa tudi sodobnimi, če so pri roki in ne trošijo dodatne energije.

Žetev v zgodnjem poletnem jutru je  morda za koga naporna, doživetje pa prečudovito. Tudi zaradi šeg, ki sodijo zraven… od malice na njivi, igrivih nagajanj  npr. z živimi prevesli, tekmovanji ali bežanji pred zadnjim snopom, molitvijo ob jutranjem zvonjenju, ljudsko pesmijo…

Pravi raziskovalni podvigi so bili,  ko smo iskali stara orodja, ki jih hranijo le redko kje. Celo obnoviti jih je bilo potrebno, za kar pa tudi mojstrov ni več… Pa vendar so na njivi in kasneje na dvorišču zazveneli srpi, kosa z loparji, pajkel, grablje, rešetka, cepci, grablje za škupo oz. »barbka«…

Delo študijskega krožka smo javno predstavili konec 29.9.2012 ob Dnevih evropske kulturne dediščine – v sliki in besedi, predvsem pa smo se družno igrali in učili v uporabi cepcev in škupanju… Pa tudi ržene jedi smo pokušali, ob teh pa si privoščili tudi ostalo hrano, ki se za likof spodobi.

Ob lepih spominih na prijetna srečanja bo ostal tudi video zapis, ki je na razpolago zainteresiranim tudi na sedežu  Zavoda Svibna, pa tudi želja po podobnih nadaljnjih akcijah.

Zeleni festival 2012

V okviru Zelenega festivala 2012 smo v Zavodu Svibna obeležili tri pomembne okoljske datume – mednarodni dan voda, mednarodni dan zemlje in mednarodni dan biotske pestrosti. Nekateri od dogodkov so namenjeni tudi obeležitvi 20. obletnice razglasitve Ajdovske jame za kulturni in zgodovinski spomenik, drugi pa mednarodnemu letu netopirjev.

Mednarodnemu dnevu voda (24.3.2012) je posvečena organizacija in izvedba čistilne akcije divjega odlagališča v kraškem dolu, ID odlagališča 6177 (v sklopu akcije Očistimo Slovenijo) ter predavanje o krasu krškega gričevja, pomenu izvirov in ogled Ajdovske jame v izvedbi Saša Obolnarja, Mojce Platinovšek in Bernardke Zorko.

  1. 4. 2012 smo v Mestnem muzeju Krško v sodelovanju s Kulturnim domom Krško predstavili monografijo Ajdovska jama, ki jo je konec leta 2011 izdala Avstrijska akademija znanosti na osnovi skupnih raziskav Inštituta za paleontologijo Univerze na Dunaju, Geološkega zavoda Slovenije ter Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete in Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Dogodek je posvečen 20. obletnici razglasitve Ajdovske jame pri Nemški vasi za kulturni in zgodovinski spomenik. Na predstavitvi je sodelovalo 6 predavateljev (2 iz Avstrije in 4 iz Slovenije, vsi z uglednih raziskovalnih inštitucij). Po predstavitvi je sledil obisk Ajdovske jame in druženje z razpravo.

15.4.2012 smo organizirali predavanje  in predstavitev knjige »Živeti z naravo«, avtorjev Slobodane Slak in Sebastjana Gregoršanca, v okviru katerega so bile predstavljene teme gradnja z naravnimi materiali, prehrana, nega otroka, odpadne snovi, kako se v vsakdanjem življenju izogniti nepotrebnim stroškom,…

22.4.2012 smo organizirali predavanje in delavnico Permakulturni vrt in visoka greda v  izvedbi permakulturne učiteljice Jožice Fabjan.

Dan biotske raznovrstnosti in mednarodno leto netopirjev smo obeležili  25.5.2012 z večernim dogodkom, posvečenim netopirjem z naslovom Dan mladosti z netopirji. S krajšim predavanjem o življenju in koristnosti netopirjev je sodelovala Alenka Petrinjak, članica Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev, druženje pa smo zaključili z večernim opazovanjem netopirjev pred Ajdovsko jamo..