Zeleni festival 2017

 V okviru Zelenega festivala 2017 smo z desetimi različnimi dogodki ponovno obeležili mednarodne okoljske dneve:  dan vode, dan Zemlje ter  dan biotske raznovrstnosti in dan Nature 2000), ob tem pa tudi mednarodno leto turizma za trajnostni razvoj.  V okviru predavanj, srečanj študijskih krožkov in drugih aktivnosti smo tako izpostavljali različne praktične trajnostne rešitve. 

Tako smo  spoznali delovanje koristnih mikroorganizmov, opozorili  in razmišljali o možnostih in načinih ponovne uporabe ustrezno prečiščene  komunalne odpadne vode, izpostavili smo problem in izziv raznovrstnih odpadkov, ki vse bolj obremenjujejo tudi naše domove. Spodbudili smo postopnost zmanjševanja odpadkov na različnih večjih javnih dogodkih, ponovno izpostavili tudi pomen travniških sadovnjakov tudi z vidika vključevanja v izvirno turistično ponudbo. Trajnostnemu turizmu smo posvetili tudi letošnji spomladanski pohod po razglednih vinorodnih gričih  med Ajdovsko jamo in Hišo frankinje Kerin. Ob odgovornem odnosu do okolja oz. narave smo razmišljali tudi o odgovornosti do soljudi, vseh šibkejših in zanamcev, pa o smiselnosti sprememb in našem lastnem angažmaju pri tem. V sklepnem dejanju smo se ponovno vrnili v naravo pred Ajdovsko jamo, ki v svojem zanimivem kraškem nedrju  odkriva veliko zanimivosti, ki jih je vredno ohraniti našim zanamcem, pa hkrati tudi pokazati v okviru zelene turistične ponudbe. 

Zahvaljujemo se vsem sodelujočim predavateljem (Mariji Šoln, Sašu Obolnarju, Katji Sreš, Janiju Gačniku, Jaki Krajncu,  Karlu Gržanu, Nari Petroviču, Barbari Kink) in organizacijam (Društvu Ekologi brez meja, Kulturnemu domu Krško, Zavodu za varstvo narave, OE Novo mesto, Občini Krško in Krajevni skupnosti Senuše pa tudi za finančno podporo, vse skupaj pa vabimo k nadaljnjem širjenju in udejanjanju trajnostnih, zelenih idej – ne le na prireditvah, ampak kjer koli in kadar koli.

Samooskrbimo se

V sezoni 2016/17 smo začeli z novim študijskim krožkom, ki smo mu dali ime »Samooskrbimo se«, saj je naša želja, da člani v tem krožku pridobijo in podelijo znanja, veščine, izkušnje, ki so potrebne za osnovno preživetje, in da pri tem čim manj obremenimo okolje in svoje zanamce. Tako se učimo marsičesa, kar izvira iz narave, lokalnega okolja, ljudi iz okolice… Pa naj gre to za izmenjavo receptur za pripravo jedi, naravnih čistil, kozmetike, vzdrževanja zdravja, vzgoje semen, nege rastlin, pa tudi medčloveško podporo v prazničnih in manj prazničnih trenutkih… Znanje si delimo člani med seboj na osnovi lastnih raziskovanj, izmenjave izkušenj, gostimo pa bomo tudi posamezne predavatelje.

V prvi sezoni smo se tako v decembrskem času v okviru predprazničnih druženj spoznavali bistvo praznikov tudi z vidika čim manj potrošniških bremen in posledično tudi s čim manj odpadkov, za kar pa ni potrebno veliko specifičnih veščin – pa naj gre za okrasitev domov, izvirnih daril, domačih jedi in zabavnih druženj v okviru družine in soseske.  Posebej smo se dotaknili tudi sezonskih jedi in domačih, lokalnih sestavin, spregovorili smo tudi o pripravi semen, posebej izpostavili tudi pozabljeno žito, proso, za javnost smo ponovno organizirali pustno povorko, ki je tematsko izpostavljala značilnost lokalnega okolja – sadje.

Udeležili smo se predavanja Marije Šoln o koristnih mikroorganizmih v vrtnarstvu, sadjarstvu, prav tako pa tudi predavanja našega člana Saša Obolnarja o ponovni uporabi odpadnih voda. Soorganizirali smo tudi predavanje za javnost »Dom brez odpadkov«, v okviru nam je Katja Sreš podelila veliko praktičnih nasvetov, kako spremeniti način življenja in opri tem prihraniti družinski proračun in omejiti količino odpadkov. V okviru naših srečanj je Karel Gržan z nami razmišljal o začimbah za radost bivanja, Nara Petrovič pa podelil »navodila za uporabo naše države«…

Ob zaključku naših srečanj smo se udeležili strokovne ekskurzije – in pri tem v Muzeju starih sort na Prevali s strni g. Zabavnika dobili precej praktičnih nasvetov glede samoorganiziranja vaške skupnosti in pridelave sadja, doživeli pa tudi tržnico v Trbižu. Pokrajina ob poti (Gorenjska, Posočje, Baška grapa) pa je slikovito predstavljala soodvisnost mikropogojev od možnosti samooskrbe – naj gre za vodo, hrano, energijo, transport ipd.

Nadaljujemo v naslednji sezoni – kar v dveh krožkih – ekovasi / ekološka gradnja in naravna čistila, kozmetika…

Voda pripoveduje

Kot družba se vse bolj zavedamo, da je voda, ta tiha spremljevalka, za naše preživetje bistvenega pomena.  A še vedno je naše dojemanje vode vse preveč površno, na ravni samoumevnosti… Nanjo se spomnimo le v ekstremih, ko je je preveč ali premalo… Pa četudi je vode dovolj, ta ni nujno takšna, ki bi bila zdrava za uživanje… Zato smo odločili, da v sezoni 2016/17 v študijskem krožku »Voda pripoveduje«, vodo raziščemo v čimveč dimenzijah od izročila – elementarnega spoštovanja vode, izvirov, do spoznavanja osnovnih lastnosti vode, tudi njenega spomina, kako potuje skozi podzemlje, kako jo lahko z naravnimi postopki prečistimo, ujamemo, kako se lahko prispeva k manjši porabi in onesnaževanju…

V okviru 30 ur naših srečanj smo tako s strani Jožeta Muniha izvedeli več o zdravilnih izvirih, razlogih za zdravilno vodo na posameznih krajih ipd.,  si ogledali razstavo Posavskega muzeja Brežice »Štirje elementi – Voda« in tako spoznali zlasti posavsko vodno zgodbo iz različnih zornih kotov, Jure Tičar iz Jamarskega kluba Brežice je predstavil kraške pojave in jame v Posavju in soodvisnost krasa z vodo, Barbara Kink iz ZRSVN, OE Novo mesto nas je podrobno seznanila z različnimi vodnimi okolji in življenjem v njih, samostojno pa smo raziskovali možnost ponovne uporabe odpadnih voda iz gospodinjstev, ljudsko izročilo, povezano z vodo, spomin vode, zdravljenje z vodo, izvedli pa smo tudi čistilno akcijo v gozdu nad kraškim potokom. Kar nekaj dogodkov smo odprli za najširšo javnost, predvsem pa smo veseli večjega odziva na razpravo o možnosti ponovne uporabe odpadnih voda,  ki bi zlasti na kraških območjih posavskega podeželja, kjer velja slab padavinski režim, pomenil pomemben doprinos pri zagotavljanju potrebne vode za namakanje v kmetijstvu in za ostalo rabo. Idejo bomo namreč nadaljevali tudi v okviru partnerskega regijskega projekta »Varuj vodo«.

Za zaključek naših srečanj pa smo v okviru strokoven ekskurzije obiskali najbolj vodnat in padavinsko bogat del naše države.

Opazovanje stanja ogroženih vrst

O študijskem krožku »Opazovanje stanja ogroženih vrst«

 

Zaradi sedeža Zavoda Svibna v središču območja Natura 2000 Ajdovska jama, interesa mladih brezposelnih – diplomantov biologije, naravovarstva, članov zavoda in podpornikov zavoda,  je nastala pobuda za nov študijski krožek, v katerem smo si zadali naslednje izobraževalne cilje: podrobno spoznati življenjski cikel ogroženih vrst, ki so indikacijske za navedeno območje (netopirji, potočni raki, metulji), stanje njihovega življenjskega prostora ter medsebojni odnos s človekom. Ob tem pa se naučiti metod spremljanja stanja navedenih vrst (postopki, uporaba opreme, interpretacija).

O delu študijskega krožka smo javnost seznanjali tudi preko medijev in socialnih omrežij.  Znanje smo gradili z deljenjem medsebojnim izkušenj, raziskovanjem virov in opreme ter občasnim gostovanjem strokovnjakov (Andrej Hudoklin, Primož Presetnik, Dušan Klenovšek, Stanislav Gomboc, Marjan Gobec in dr. Martina Jaklič).

Podrobneje smo spoznali različne metode opazovanja porodniške kolonije netopirjev v Ajdovski jami (vizualno s fotografiranjem, mreženje, poslušanje z UV detektorji), prav tako smo se seznanili z metodo opazovanja nočnih metuljev s pomočjo svetlobnih piramid in pa potočnih rakov – s pomočjo vrš. Pri tem smo ob lastnem raziskovanje in izkušnjah posameznih članov znanje pridobivali tudi od priznanih strokovnjakov. Predhodno smo se seznanili tudi s stanjem v naravi izbranih vrst, ob že navedenih pa smo spoznali tudi metodo opazovanja ptic in žuželk po travnikih in sadovnjakih.

Več naših srečanj smo odprli tudi za zainteresirano javnost, zlasti ob mednarodnih okoljskih dnevih – ob dnevu biotske raznovrstnosti in ob mednarodni noči netopirjev.

Člani smo pridobili smo pomembne izkušnje in ob tem vzpostavili odlično sodelovanje tudi s strokovnjaki in strokovnimi institucijami, s katerimi načrtujemo naše delo nadgraditi v nadaljnjih projektih, v okviru katerih načrtujemo tudi prve zaposlitve.  Zbrani podatki pa bodo stroki v pomoč tudi pri siceršnjem delu.

Sadjarska skupnost

Po zaključenem projektu »Priložnosti v posavskih tradicionalnih sadovnjakih – Trajnostni sadovnjaki«, v okviru katerega je bila vzpostavljena sadjarska skupnost malih sadjarjev v obliki študijskega krožka, si je le-ta zadala, da bo idejo o povezovanju še naprej nadgrajevala. Tako študijski krožek  deluje naprej in gradi na medsebojni podpori in sodelovanju članov, promociji travniških sadovnjakov in sonaravnih sadjarskih praks,  kot tudi spoznavanju tržnih/turističnih priložnosti, ki jih ponujajo, povezovanja, izmenjava … Gre za samostojno raziskovanje različnih virov, obiskovanje posameznih predavanj, akcij, druženj, ekskurzij ipd…

V prvi sezoni 2014/15 smo tako osveževali znanje iz obrezovanja visokodebelnih sadnih dreves, vzdrževanja mladega sadovnjaka, iskali priročne rešitve za predelavo sadja, promovirali travniške sadovnjake in koristne organizme v okviru dogodkov za javnost in se seznanili s priložnostmi, ki jih dajejo sadna vina.

Tudi v drugi sezoni 2015/16 praktično utrjevali znanja iz trajnostnega sadjarjenja, prav tako dobrodelno obrezali stara visokodebelna sadna drevesa,  se seznanili tudi z novimi finančnimi spodbudami za trajnostno kmetovanje, zlasti sadjarstvo in vinogradništvo, slišali tudi nekaj več o izročilu dreves, se učili poletnega cepljenja sadnega drevja, se bolj podrobno posvetili pticam, žuželkam in rastlinam v sadovnjaku, in si v okviru strokovne ekskurzije ogledali v Goriških Brdih ogledali vzorčni sadovnjak starih sort.

V sezoni 2016/17 smo obnavljali znanja iz trajnostnega sadjarjenja in pri tem gostili specializirane svetovalce za sadjarstvo, kot sta Andreja Brence in Janez Gačnik, se udeležili tudi predavanj drugih organizatorjev, si ogledali dobre prakse v bližnjem (npr. Radejev nasad marelic) in malo širšem okolju (Muzej starih sadnih sort na Prevali) ipd…

Zeleni festival 2016

V okviru Zelenega festivala 2016  smo izvedli več različnih dogodkov in pripravili nekaj medijskih prispevkov, ki se nanašajo na sporočila mednarodnih okoljskih dni in siceršnje prizadevanje našega zavoda za ohranjanje naravnih danosti ter okoljski vzgoji občanov občine Krško in ostalih zainteresiranih. Poseben poudarek smo dali tudi stanju netopirjev v Ajdovski jami, ki so ena najpomembnejših indikacijskih vrst za območje Nature 2000  Ajdovska jama.  V okviru festivala so se predstavili oz. odprli svoja srečanja tudi posamezni študijski krožki.

Ker so  dogodki v naravi praviloma vremensko pogojeni in prostorsko omejeni, smo letos določene teme izpostavili tudi oz. zgolj z medijskimi prispevki (npr. z objavo v Posavskem Obzorniku), ki dosegajo večjo število bralcev.

Tako smo 2.2.2016 pripravili prispevek o mokriščih, objavljen na spletni strani zavoda in socialnih omrežjih,  12.2.2016 predavanje Andreje Brence in Mateje Strgulec o Finančnih spodbudah za sonaravne kmetijske prakse s poudarkom na sadjarstvu in kmetovanju na zavarovanih območjih, 17.3.2016 smo prispevek Mokrišča, dragocena vodna okolja objavili v Posavskem Obzorniku, 21.3.2016 smo izvedli dobrodelno učno akcijo članov zavoda v opuščenem sadovnjaku, 28.3.2016 ponovno tudi Spomladanski pohod proti Straži pri Krškem, 8.4.2016 predavanje Marie Ane Kolman, Gozdni doktor, 26.4.2016 Predstavitev pomena travniških sadovnjakov ob mednarodnem dnevu dreves, 20.5.2016 pa ob evropskem dnevu Nature 2000 in mednarodnem dnevu biotske raznovrstnosti Večer biotske pestrosti pred Ajdovsko jamo, pri katerem so sodelovali  Dušan Klenovšek, Stanislav Gomboc, Andrej Hudoklin.

Praznična plat življenja

O študijskem krožku »Praznična plat življenja«

 

Da so prazniki pomemben del življenja, ki razbremenjujejo težak vsakdan, navdihujejo, polnijo s svežo energijo in dajejo nov zagon, so vedeli že davno. V sodobnem času jih je morda celo preveč oz. so »izvodeneli« na zunanjo, materialno plat…Da pa bi nas ponovno navdihovali in nagovarjali naša čustva tako kot nekoč,  smo se v študijskem krožku poskušali približati njihovemu izvoru, spoštovanju narave in njenih ciklov in ob tem povezati različne generacije.

Podeželje ima  svojstven ritem življenja, močno odvisen o narave, letnih časov in dela na zemlji .  Tako je tudi možnosti za intenzivnejša srečavanja več v poznem jesenskem in zimskem času, tudi intenzivnost praznovanj je večja , čeprav smo ugotovili, da so prazniki pravzaprav v skladi z ritmi narave pravilno razporejeni skozi vse leto. Naša srečanja smo tako prilagajali terminom praznikov, pa tudi večinski razpoložljivosti članov.  Glede na druge obveznosti in dogodke v okolju smo tako srečanja imeli 1-2 krat na mesec.

Spoznali smo izvorno ozadje Martinovega in jesenskih zahvalnih dni ter na hitro prehodili krog prazničnega leta, ki človeštvo spremlja, od kar se zaveda odvisnosti od sil Narave. Ta soodvisnost je najbolj opazna pri kmetovanju, zato ni čudno, da se je največ starih prazničnih šeg ohranilo med kmečkim prebivalstvom. Ugotovili smo tudi, da so se tudi nekoč prazniki močno vrteli okoli hrane, je pa bil nekoč čisto drugačen odnos do nje kot sedaj. Obravnavali smo tudi koline, ob tem pa se osredotočili tudi naš odnos do hrane, ki z odtujenostjo od vira postaja zelo neoseben. Pozabili smo na preprosto hvaležnost, ki se je izražala z molitvijo, obredi, ki so še ne tako davno nazaj tudi prisotni pri tem kmečkem prazniku.

Povezave s starim izročilom smo iskali tudi pri godovanju, ki  je bilo še do 2.sv. vojne bolj pomemben osebni praznik, kot rojstni dan. Le še pri posameznih družinah ohranjajo “ramplanje” pred godom, “vezanje godu” je pa sploh zanimiva šega, ki jo bomo ob priložnosti preskusili v praksi :).  V nadaljevanju smo se dotaknili tudi pomena praznovanja rojstnega dne, ob tem pa pokukali tudi v astrološke razlage rojstnega datuma. Kot se dolge zimske večere v toplem zavetju spodobi, pa smo se poskusili tudi v ročnih delih – in sicer v izdelovanju rož iz krep papirja.

Raziskovali smo tudi šege božično novoletnega časa. Posebno pozornost smo dali starodavni boginji Sredozimki, ki je nekoč  kraljevala času zimskega kresa, s krščanstvom jo je nasledila sv. Lucija (op. ne samo ona), pri tem pa ohranila veliko starih šeg… Ker je v neposredni bližini zavoda tudi podružnična cerkev sv. Lucije (na Senušah), smo se dotaknili tudi šeg, ki so nekoč spremljala žegnanja. Preučili smo tudi različna koledovanja in se v okviru teh naučili stare trikraljevske kolednice, ki smo jo na večer treh kraljev tudi zapeli po bližnjih vaseh.

Na Vincencijevo, smo v stari hiši Božičevih v Kobilah preskusili krušno peč in štedilnik na drva ter za člane študijskega krožka, njihovih domačih in prijateljev pripravili prikaz in degustacijo različnih prazničnih  jedi, ki so v krušni peči še posebej dobre.

Na pustno soboto smo skupaj  z vaščani Brezovske Gore »odganjali zimo«, nato pa so z oživljanjem godovniških ramplanj prišle na vrsto šege v času med zimo in pomladjo.

Izvedli smo tudi velikonočni /spomladanski pohod in se potem poigrali s pomladnimi simboli,  pripravljali smo se tudi na prvomajski kres,…

Več naših srečanj smo odprli tudi za zainteresirano javnost, ob zaključku sezone pa smo organizirali še strokovno ekskurzijo, na kateri smo povzeli naše delo in ga tako predstavili tudi družinskim članom in članom Sadjarske skupnosti, ki smo jih tudi povabili medse.

Študijski krožek se je kot oblika izobraževalnega druženja izkazal tudi kot odlična možnost za povezovanje generacij na podeželju.

Gnoj je zlato

O študijskem krožku »Gnoj je zlato« 

V sezoni 2014/2015 smo se s študijskim krožkom »Gnoj je zlato« pridružili obeležitvi mednarodnega dneva tal, temu pomembnemu viru življenja in preživetja, ki pa smo ga še ne v stoletju zaradi nepoznavanja, malomarnosti, pohlepa, tako oslabiti, da ponekod poti nazaj ni več.

Tudi v Sloveniji je rodovitnost prsti precej slabša, kot je bila. Še tako pomembne mikroorganizme in ostala živa bitja v tleh smo s kemičnimi snovmi uničili, s težkimi stroji zbili tla, svoje na nezastrtih tleh naredijo voda, veter, sonce…

Pa vendar š eni prepozno, da obrnemo krog v drugo smer. Zato smo se v študijskem krožku osredotočili na pridobivanje znanj, kako z različnimi sonaravnimi metodami izboljšati rodovitnost tal… Spoznali smo različne načine priprave kompostov (med drugim tudi vermikompostiranje, kompostiranje človeškega blata) in drugih metod  gnojenja, ki so jih uporabljali že naši predniki in te, ki so plod sodobnih dognanj (zeleno gnojenje, zastirke, zeliščne brozge, biooglje, pepel, …), učili smo se tudi  analize tal oz. prepoznavanja značilnosti posameznih tal in rastišč.

Pomagali smo si z različnimi viri, tudi spletnimi, in seveda izkušnjami posameznih članov študijskega krožka in gostujočih predavateljev, med drugim tudi ddr. Ana Vovk Korže.

Ob zaključku krožka, 7.9.2015, ki je sovpadal tudi z evropsko nočjo netopirjev, pa smo ob javni predstavitvi dela krožka spregovorili tudi o uporabnosti gvana netopirjev pri izboljšavi tal.

Zeleni festival 2015

V  letu  2015 smo v Zavodu Svibna. Zeleni festival oz. izobraževalno družabne dogodke »zelenih« vsebin po različnih krajih Posavja povezali z 10. obletnico delovanja zavoda , te pa smo povezali tudi z mednarodnim letom tal, svetlobe in tehnologij, povezanih s svetlobo ter evropskemu letu za razvoj.

5.3.2015 smo organizirali predavanje »Kako spodbuditi in ohranjati mikrobiološke procese v tleh za pridela kakovostne  in zdrave hrane v izvedbi: Vita Klinc in dr. Marka Devetaka,  17.3.2015 smo člani zavoda izvedli dobrodelno akcijo v sadovnjaku socialno ogrožene družine, 19.3.2015 19. 3 2015 v sodelovanju s Trajnostno akademijo Gibanja TRS v Knjižnici Sevnica predavanje dr. Dušana Pluta Trajnostni razvoj sveta  in Slovenije – utopija ali realna alternativa?, 6.4.2015 Spomladanski pohod  na Veliki Trn z raziskovanjem naravnih lepot okolice19.4.2015 predavanje Sadna vina – dediščina in priložnost hribovskih kmetij v izvedbi Toneta Hrovata iz Centra Grm Novo mesto, 23.4.2015 predavanje Kompostno stranišče in načini vermikompostiranja v izvedbi Robija Špilerja in Tilna Kuštrina, delavnico Analiza zemlje za potrebe vrtnarjenja, ki jo je izvedla ddr. Ana Vovk Korže, 1.6.2015 pa še posvet  Priložnosti povezovanja pridelovalcev  industrijske konoplje v Posavju,  v sodelovanju s KGZ Novo mesto in Gibanjem  za trajnostni razvoj Slovenije – TRS.

V  okviru Zelenega festivala 2015 se je po skupno promocijo vključila tudi Zveza ekoloških gibanj z dogodkom ob mednarodnem dnevu zemlje, 22. aprila 2015.

Tečaj uporabe zdravilnih rastlin

V času med 6.3. in 1.6.2014 smo za  ljubiteljsko rabo organizirali Tečaj uporabe zdravilnih rastlin, ki ga je vodil priznani mag. pharm. Jože Kukman, naslednik zeliščarske prakse patra Simona Ašiča v Stiškem samostanu.

 

Obravnavali smo naslednje teme:

  • osnove o zdravilnih rastlinah – nabiranje, sušenje, hranjenje, načini uporabe, posamezne recepture,
  • srce, krvi obtok in ožilje, simptomi, preventiva in zdravljenje bolezni s pomočjo zdravilnih rastlin,
  • depresija – simptomi, preventiva in zdravljenje s pomočjo zdravilnih rastlin,
  • prebavila – simptomi, preventiva in zdravljenje bolezni s pomočjo hrane in rastlin ter
  • prepoznavanje in nabiranje zdravilnih rastlin na terenu, zdravilnost posameznih rastlin.

 

Udeleženci so bili s podajanje mag. Kukmana izredno zadovoljni, saj jim je preprosto, nazorno in strokovno predstavil učinkovanje posameznih zdravilnih rastlin, ob pa tudi marsikateri nasvet, kako s preventivo – zlasti kvalitetno prehrano posamezne bolezni tudi preprečiti.