Na dan vode o potencialih odpadne vode na podeželju

Ob mednarodnem dnevu vode, 22. marca 2019, smo na sedežu Zavoda Svibna okviru projekta »Učinkovito čiščenje odpadnih voda za ohranjanje vodnih virov« oz. z akronimom »Varujvodo“, sofinanciranem s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru 1. poziva LAS Posavje,  pripravili prvi javni dogodek  o pomenu ustreznega čiščenja odpadnih voda in njene ponovne uporabe.

Uvodoma smo obiskovalcem predstavili zaključno fazo izgradnje kombinirane rastlinske čistilne naprave, ki nastaja v okviru navedenega projekta, in na kateri se bodo v naslednji fazi izvajala testiranja ustreznosti prečiščene vode za ponovno uporabo v kmetijstvu.

Zbrane je pozdravil tudi g. Rafael Jurečič, predstavnik Občine Krško, ki je vodilni partner projekta, g. Aleš Levičar iz družbe Kostak d.d., ki je tudi eden od partnerjev projekta, pa je nato podrobneje predstavil ostale aktivnosti in cilje projekta, predvsem pa že delujočo svetovalno pisarno, v kateri je občanom na voljo brezplačno svetovanje o učinkovitem čiščenju komunalnih odpadnih voda z malimi komunalnimi čistilnimi napravami (MKČN) na območjih razpršene gradnje, kjer lokalna skupnost ni obvezana zgraditi javni kanalizacijski sistem.

V osrednjem delu dogodka pa je Sašo Obolnar, ki v Zavodu Svibna izvaja večino strokovnega dela na projektu,  predstavil problematiko rabe in dostopnosti vode na podeželju ter tudi opozoril na potencial ter nujnost čiščenja in ponovne rabe ustrezno prečiščene odpadne vode. V Posavju v hribovitih predelih se zlasti kmetijstvo v poletnih mesecih vedno pogosteje sooča s pomanjkanjem vode, ki resno ogroža stabilno pridelavo hrane, vse pogostejši sušni stresi povečujejo požarno ogroženost ter dodatno prizadenejo naravne procese, prostoživeče živali, rastline…

Kot eno od rešitev prilagoditve na posledice podnebnih sprememb tako v Zavodu Svibna razvijamo kombinirano rastlinsko čistilno napravo  z vertikalno in horizontalno gredo ter prezračevalno  vodno laguno, ki naj bi odpadno vodo dovolj prečistila, da bi bila primerna tudi za zalivanje kmetijskih površin. Rešitev bomo preverjali s pomočjo podrobnih analiz, ki jih bo izvajal pooblaščeni laboratorij, z rezultati pa  bomo sproti seznanjali zainteresirano javnost, kateri bomo namenili še nekaj uporabnih delavnic in predstavitev. 

Dejstvo je, da je v naravi vse povezano, tako tudi odpadna in pitna voda. Če želimo ohraniti kvaliteto pitne vode, je med drugim potrebno poskrbeti tudi za ustrezno prečiščenje odpadne vode, zlasti na občutljivih kraških območjih kakršen je tudi osameli kras Krškega gričevja. Z ustreznim prečiščenjem  odpadne vode in njeno ponovno uporabo pa ne vplivamo le zna zmanjšanje onesnaženja vodonosnikov, ampak tudi obremenitev, porabo pitne vode, kar ob ekoloških prinaša tudi pozitivne ekonomske učinke, pa tudi socialne – saj pri uveljavljanju pravice do pitne vode »ne smemo prezreti nikogar«, kot je tudi moto letošnjega mednarodnega dneva vode.  

Kamni, minerali, kristali – ponovno v našem življenju

Na letošnji Valentinov dan je naša Samooskrbna skupnost gostila zanimiv par, Dano in Vilija Rakovc, ki se že več kot tri desetletja ukvarjata s kristali in minerali.

Nekoč (od pradavnine sem), marsikatera ljudstva narave pa še danes, so imeli do kamnov prav poseben odnos, imeli so jih za živa bitja, kamene ljudi. Z njimi in ob njih so opravljali različne obrede, molitve, meditacije, saj so verjeli, da jim s svojimi vibracijami pomagajo v različnih življenjskih situacijah.

Gosta pa sta z nami na humoren način delila sodobna spoznanja glede lastnosti posameznih kristalov in mineralov, njihove uporabnosti v različnih naših telesnih, čustvenih in mentalnih stanjih, podpori našim značajskim lastnostim (povezanih tudi s astrološkimi predispozicijami), v odnosu do sebe, drugih, do zastavljenih ciljev…

Precej njunih kamnov  in kristalov je z različnim namenom odšlo s posameznimi udeleženci dogodka, veliko vprašanj in dilem je bilo pojasnjenih… veliko pa jih še čaka na ponovitev, ki jo načrtujemo v pozni jeseni.

O njunih kristalih tudi v posnetku >>>

Ponovili smo tečaj obrezovanja sadnih dreves

Skorajda ob letu osorej, 1. in 2. februarja 2019 smo medse ponovno povabili Matjaža Zupančiča, profesionalnega sadjarja in vrtnarja, avtorja številnih strokovnih člankov, mentorja številnih raziskovalnih projektov, ki nam je v intenzivnem tečaju  obrezovanja sadnih dreves predstavil zgodovino rezi sadnega drevja, njen vpliv na fotosintezo in uspešnost pri pridelavi sadja, fiziološko tehnične zakonitosti in cilje rezi v različnih obdobjih razvoja sadnega drevesa, tehnike oblikovanja krošenj, pa tudi tehnike rezi v posebnih primerih, kot so pomlajevanje, rekonstrukcija in sanacija drevja. Zelo uporabni so bili praktični prikazi rezi in številni odgovori na povsem konkretne praktične rešitve, ki so jih rabili posamezni udeleženci, ti so prišli na tečaj iz različnih krajev Slovenije.

Predstavili pa smo tudi projekt in opremo za obrezovanje  in predelavo sadja, ki smo jo nabavili v okviru projekta »Priložnosti v posavskih tradicionalnih sadovnjakih«.

Tečaj sta soorganizirala Zavod Obilje in Zavod Svibna, ki si vsak zase in družno prizadevata za širitev trajnostnih, sonaravnih praks prehranske samooskrbe.

Več >>>

Voščilo ob obratu leta

Dragi prijatelji, sodelavci, podporniki…

Hvala vam, da ste v preteklem letu delili z nami lepe trenutke, znanje in izkušnje, nas podpirali na daljavo in nam pomagali rasti v vseh razsežnostih…
Naj vam novo leto skupaj z mladim soncem prinese svežih moči, topline v odnosih in ravno toliko izzivov, kolikor jih potrebujete za svoj osebni razvoj, in pa vam ljubih ljudi, ki vam bodo stali ob strani…

In naj bo sreča tudi  v naših srečanjih!

Zavod Svibna

Premierni kresni dogodek v Ajdovski jami

28. decembra 2018 smo si zase in obiskovalce priredili prav poseben praznični dogodek v Ajdovski jami.

S pomočjo slovenskega ljudskega izročila (pripovedi in pesmi) in čudovito mističnimi glasbenimi vložki smo želeli občutiti praznični čas tako kot so ga doživljali naši davni predniki, ki so se v tesni povezanosti z naravo veselili mladega Sonca, svežih energij in se ob skupnem ognju bodrili v temnih dneh.

Ajdovska jama je svojo sporočilnostjo in svojimi usklajenimi močmi pridala svoj čar, posebno čarobnost pa sta v prostor vnesla glasbenika Lucijan Cetin na klaviaturah in Tjaša Cepuš na flavti, kristalni harfi in drugih energijskih instrumentih, ljudsko izročilo pa sta prepletali Katja Puntar iz KD Fabularij in Bernardka Zorko iz Zavoda Svibna, ki sta bila tudi soorganizatorja dogodka.

Šlo je za premierno izvedbo, ki kar kliče po ponovitvah v različnih letnih časih…

Več:  >>> foto album in >>> videoposnetek in  v  >>>Posavskem Obzorniku

Samooskrbna skupnost v novi sezoni

V sezoni 2018/2019 nadaljujemo s srečanji študijskega krožka »Samooskrbna skupnost«. Poudarek tokrat dajemo zdravju in gozdu, niso pa izključene tudi ostale teme.

Naša srečanje nove sezone smo začeli s predavanjem Antona Komata, nadaljevali smo s spoznavanjem Tui-Na masaže(gost Gregor Kodrič), se pobliže seznanili z naravnimi rešitvami proti bolečinam (v gosteh smo imeli Sanjo Lončar), v nadaljevanju pa načrtujemo še nekaj srečanj, povezanih z gozdom idr.

Toplo dobrodošli.

Najboljše, kar lahko da narava

Letos je bila narava preradodarna, kar smo lahko občudovali v sleherni pokrajini.

Zlasti so poglede privabljala travniška sadna drevesa s svojimi živobarvnimi plodovi.

Da bi tega čudovitega daru narave na travni ruši ostalo in zgnilo čimmanj, smo letos v Zavodu Svibna poleg domačega sadja po hribovitih krajih Posavja  pobrali lep zalogaj starih domačih sort jabolk – od kosmačev, mošanceljev, krivopecljev, carjevičev, bobovcev… in v sodelovanju s Kmetijo Ratajc iz Rovišča pripravili enkraten  sok, ki je zaradi postopka homogenizacije, moten, zato pa zajema več sadnega deleža kot bistri, filtrirani sok.

Sok, ki je brez slehernega agrokemičnega posega, z dreves še skoraj neokrnjene narave, zračnih in sončnih leg, tako vsebuje najboljše, kar lahko da narava.

V zavodu ga ponujamo tudi vsem zainteresiranim, so pa količine omejene.

S to jesensko akcijo nadgrajujemo posavski projekt »Trajnosti sadovnjaki«,  prihodek od prodanega soka pa nam bo zagotovil del sredstev za ostale nepridobitne dejavnosti zavoda, predvsem pa ohranjanje dediščine travniških sadovnjakov.

O temeljih varne prihodnosti

V četrtek, 18. oktobra 2018 smo v Zavodu Svibna s predavanjem Antona Komata »Zemlja, voda, seme« začeli novo sezono izobraževalnih druženj v okviru študijskega krožka “Samooskrbna skupnost”.

Predavanje pa smo povezali tudi s svetovnim dnevom hrane.

Prave hrane – tiste, ki naj bi nam bila zdravilo, imamo tudi v bogatem razvitem svetu vse manj. Postali smo odvisni od velikih korporacij in megamarketov, lastno podedovano zemljo pa prodajamo, pozidujemo, onesnažujemo, izgubljamo varietete tradicionalnih sort kulturnih rastlin, rodovitne prsti je vse manj, voda nam v reguliranih koritih odteka iz pokrajine,… Ob suverenosti pa izgubljamo tudi zdravje, zdravljenje pa ob poceni hrani drago plačujemo…

Rešitve sicer obstajajo, lotiti pa se jih moramo z drugačnim, celostnim pogledom.   Dobrih primerov je tudi v našem prostoru veliko.

V živahni razpravi je bilo izražene veliko volje za spremembe, pa naj gre za pridelavo hrane v lastnem vrtu, kupovanje od sosednih (malih) kmetov, povezovanje v zadruge, zbiranje semen, odločne civilne iniciative…

Po mestih moči na Kozjanskem

V okviru študijskega krožka »Energija prostora« smo se v četrtek, 20. septembra 2018, dan pred jesenskim enakonočjem odpravili raziskovat posebna mesta moči, blagodejnih energij po Kozjanskem. Seveda jih je tudi v Posavju veliko, tokrat pa smo tudi zaradi bližine in siceršnjih tradicionalnih povezav pogledali malo čez meje. Kozjansko ima s svojo odročnostjo tudi to prednost, da je veliko dediščine, snovne in nesnovne še ostalo ohranjene. 

Iz naših krajev so ljudje že od nekdaj radi romali do kozjanskih cerkev – kot so npr. Svete gore nad Bizeljskim, še bolj pa v Zagorje pri Lesičnem, kamor so vsako leto prvi vikend v avgustu radi poromali iz Leskovške župnije, peš, čez Bohor.  Mi se tokrat nismo odpravili peš, čeprav bi bila pot čudovita, in smo lovili sonce, pa smo tako tako Svete gore in še t.i. Stare svete gore nad Podsredo, ki so energijsko tudi zelo zanimive, le od daleč pogledali. Ustavili pa smo se v Pilštajnju pri cerkvi sv. Mihaela in stari lipi, ogledali pa smo si tudi Ajdovsko ženo v bršljanovi odeji.

Osrednji del raziskovanja smo namenili Lurški jami v neposredni bližini romarske cerkve posvečene Mariji.  Lurška jama je pravzaprav spodmol, v katerem izvira zdravilna voda (zlasti za oči), naravni amfiteater pa kar kliče po različnih obredih in posebnih doživetjih.

S pogledom na Šentviške peči smo se mimo cerkev sv. Vida in Sv. Križa odpravili do Planine pri Sevnici in poiskali kamniti osamelec, ki spominja na piramido, obrnjeno z vrhom navzdol. Po mnenju mnogih raziskovalcev naj ne bi ta prišla tja po naravni poti, kako, pa še ni pravega odgovora.

Pokrajina med Sotlo, Savinjo in Savo je tudi sicer prečudovita in polni baterije že sama po sebi, kot pravi pater Gržan, pa prav poseben svet prostor.

Več fotoutrinkov >>>