Najboljše, kar lahko da narava

Letos je bila narava preradodarna, kar smo lahko občudovali v sleherni pokrajini.

Zlasti so poglede privabljala travniška sadna drevesa s svojimi živobarvnimi plodovi.

Da bi tega čudovitega daru narave na travni ruši ostalo in zgnilo čimmanj, smo letos v Zavodu Svibna poleg domačega sadja po hribovitih krajih Posavja  pobrali lep zalogaj starih domačih sort jabolk – od kosmačev, mošanceljev, krivopecljev, carjevičev, bobovcev… in v sodelovanju s Kmetijo Ratajc iz Rovišča pripravili enkraten  sok, ki je zaradi postopka homogenizacije, moten, zato pa zajema več sadnega deleža kot bistri, filtrirani sok.

Sok, ki je brez slehernega agrokemičnega posega, z dreves še skoraj neokrnjene narave, zračnih in sončnih leg, tako vsebuje najboljše, kar lahko da narava.

V zavodu ga ponujamo tudi vsem zainteresiranim, so pa količine omejene.

S to jesensko akcijo nadgrajujemo posavski projekt »Trajnosti sadovnjaki«,  prihodek od prodanega soka pa nam bo zagotovil del sredstev za ostale nepridobitne dejavnosti zavoda, predvsem pa ohranjanje dediščine travniških sadovnjakov.

O temeljih varne prihodnosti

V četrtek, 18. oktobra 2018 smo v Zavodu Svibna s predavanjem Antona Komata »Zemlja, voda, seme« začeli novo sezono izobraževalnih druženj v okviru študijskega krožka “Samooskrbna skupnost”.

Predavanje pa smo povezali tudi s svetovnim dnevom hrane.

Prave hrane – tiste, ki naj bi nam bila zdravilo, imamo tudi v bogatem razvitem svetu vse manj. Postali smo odvisni od velikih korporacij in megamarketov, lastno podedovano zemljo pa prodajamo, pozidujemo, onesnažujemo, izgubljamo varietete tradicionalnih sort kulturnih rastlin, rodovitne prsti je vse manj, voda nam v reguliranih koritih odteka iz pokrajine,… Ob suverenosti pa izgubljamo tudi zdravje, zdravljenje pa ob poceni hrani drago plačujemo…

Rešitve sicer obstajajo, lotiti pa se jih moramo z drugačnim, celostnim pogledom.   Dobrih primerov je tudi v našem prostoru veliko.

V živahni razpravi je bilo izražene veliko volje za spremembe, pa naj gre za pridelavo hrane v lastnem vrtu, kupovanje od sosednih (malih) kmetov, povezovanje v zadruge, zbiranje semen, odločne civilne iniciative…

Po mestih moči na Kozjanskem

V okviru študijskega krožka »Energija prostora« smo se v četrtek, 20. septembra 2018, dan pred jesenskim enakonočjem odpravili raziskovat posebna mesta moči, blagodejnih energij po Kozjanskem. Seveda jih je tudi v Posavju veliko, tokrat pa smo tudi zaradi bližine in siceršnjih tradicionalnih povezav pogledali malo čez meje. Kozjansko ima s svojo odročnostjo tudi to prednost, da je veliko dediščine, snovne in nesnovne še ostalo ohranjene. 

Iz naših krajev so ljudje že od nekdaj radi romali do kozjanskih cerkev – kot so npr. Svete gore nad Bizeljskim, še bolj pa v Zagorje pri Lesičnem, kamor so vsako leto prvi vikend v avgustu radi poromali iz Leskovške župnije, peš, čez Bohor.  Mi se tokrat nismo odpravili peš, čeprav bi bila pot čudovita, in smo lovili sonce, pa smo tako tako Svete gore in še t.i. Stare svete gore nad Podsredo, ki so energijsko tudi zelo zanimive, le od daleč pogledali. Ustavili pa smo se v Pilštajnju pri cerkvi sv. Mihaela in stari lipi, ogledali pa smo si tudi Ajdovsko ženo v bršljanovi odeji.

Osrednji del raziskovanja smo namenili Lurški jami v neposredni bližini romarske cerkve posvečene Mariji.  Lurška jama je pravzaprav spodmol, v katerem izvira zdravilna voda (zlasti za oči), naravni amfiteater pa kar kliče po različnih obredih in posebnih doživetjih.

S pogledom na Šentviške peči smo se mimo cerkev sv. Vida in Sv. Križa odpravili do Planine pri Sevnici in poiskali kamniti osamelec, ki spominja na piramido, obrnjeno z vrhom navzdol. Po mnenju mnogih raziskovalcev naj ne bi ta prišla tja po naravni poti, kako, pa še ni pravega odgovora.

Pokrajina med Sotlo, Savinjo in Savo je tudi sicer prečudovita in polni baterije že sama po sebi, kot pravi pater Gržan, pa prav poseben svet prostor.

Več fotoutrinkov >>>

Čistili smo – ne zadnjič…

Tudi v Zavodu Svibna smo v soboto, 15. septembra 2018, s petimi pari rok prispevali k čiščenju sveta. Verjamemo sicer, da bi bila  udeležba še večja, če ne bi bil to ravno čas intenzivnih trgatev in spravil drugih pridelkov…

Očistili smo deponijo št. 8 v neposredni bližini Leskovca pri Krškem, ob čudovitem gozdu Dobrava, ki kar kliče po sprehodih… Nekako pa je pritegnil tudi nekaj lastnikov odvečnih avtomobilskih delov, televizorjev, izolacijskega gradbenega materiala, kupov porabljenih plenic,… Pravzaprav smo se kar težko vživeli v miselne prebliske teh storilcev, ki jim je bilo očitno lažje odpeljati smeti daleč v naravo, kot pa na deponijo…

Zavedamo se sicer, da z našo akcijo še zdaleč nismo očistili sveta in da tega gotovo nismo počeli zadnjič, in da se bodo naši nepotrebni civilizacijski ostanki res zmanjšali, bo še bolj osredotočeno preiti iz misli in besed na dejanja…

Seveda starih utečenih tirov ni lahko spremeniti. Večkrat nas hitri tempo življenja prehiti   – npr. pri načrtovanju nakupov se pozabi na povratno embalažo –  za pivo ali mineralno vodo ali pa vrečko iz blaga, vsi tudi nimajo možnosti, da bi predelovali hrano na svojem vrtu, ki ne rabi embalaže, morda je  posamezniku težko začeti nakupovati sadje, zelenjavo s svojo embalažo in bi mu podpora še koga bolj pogumnega prav prišla…

Potrebujemo še več zgledov, še več informacij o nepotrebnih odpadkih in škodljivosti le-teh…še več idej, kako zmanjšati, ponovno uporabiti odpadke,  pa tudi odprto, odločno in vztrajno oblast, da nam smetenje na nek način omeji – s pozitivno ali negativno spodbudo…

Več fotoutrinkov na FB >>>

Ljudska pesem za dušo

V letošnjih pomladnih in poletnih mesecih smo nekateri člani Zavoda Svibna sodelovali v nekaj pevskih projektih, povezanih z ljudskim izročilom.

Na Svibnem smo na povabilo Ljudskih pevcev s Svibnega 25. maja (za »generalko« pa že 24. maja v DSO v Loki pri Zidanem Mostu) smo tako obujali vasovalske šege in se tako spomnili in na novo naučili različnih starih ljubezenskih ljudskih pesmi, ob tem pa  nekaterim zbudili igrive spomine na mladostne dni, malo mlajši pa so lahko videli, kako se je nekoč hodilo na zmenke.

V juliju pa smo se prav tako z ljudsko pesmijo  spomnili dveh rojstnodnevnih jubilantov iz soseske, pri tem pa že na vaje in kasneje k sodelovanju pritegnili celo vas in še nekaj iz okoliških.

Za mnoge kraje so tovrstni dogodki nekaj povsem  nepredstavljivega, kot je povsem nepredstavljivo redkim starejšim, da dan mine brez petja.  Nekoč se je pelo ob vsaki priložnosti – med delom in po zaključku, pri opravilih za zimsko pečjo, pri različnih slavjih in tudi pri žalostnih dogodkih. Peli so sami in seveda z drugimi… V sodobnem času je ljudska pesem postala zastarela, mladim povsem nezanimiva, ali pa se jo poskuša s sodobnimi aranžmaji prilagoditi za različne pevske sestave.  Le v redkih krajih se ljudsko petje še prenaša med generacijami, a tudi tam praviloma pri srednjih generacijah kar zamre…

Niso pa nekoč peli samo za to, da so si krajšali čas, lajšali čustva, ampak je bil pomen ljudskega petja precej globlji. Sodobni raziskovalci ugotavljajo, da so posamezne, zlasti starejše, ljudske pesmi s svojim narečjem, še bolj pa melodijo in ritmom uglašene s pokrajino, iz katere izvirajo. Starejši ljudje pa pripovedujejo, da so za posamezna opravila npr. kopanje v vinogradu ipd.  za delo poleg dobrih kopačev najemali tudi dobre pevce – in se je pelo že pred začetkom dela, vmes in ob zaključku… Tisti, ki ste bili kdaj na srečanju biodinamičnih kmetov, ste tudi peli, ko ste mešali pripravke… Da ima ljudska pesem posebno blagodejno vibracijo, bi lahko potrdili tudi s sodbami fizikalnimi meritvami. Če torej iz srca zapojemo, si damo duška, najprej nekaj dobrega naredimo za svoje lastno zdravje (in za to ni potrebno peti raznih »om«-ov ipd.). Če lepo ubrano, harmonično, večglasno pojemo v skupini, na ta način harmoniziramo tudi odnose v tej skupini, se povežemo  skozi čas in prostor … In če  s pesmijo blagoslavljamo svoje delo, zlasti naravo, bo tudi letina, pridelek, rezultat našega dela osrečujoč in bo odražal naše potrebe…

Je res, da je nekdo bolj talentiran za petje kot drugi, a vsak ima posluh do neke mere in  nobena zadrega naj ne bo ovira, da ne bi kdaj zapeli kakšno staro ljudsko pesem. Te tako v prvi vrsti niso bile za poslušanje, ampak za petje; na oder zrinili  in jo preoblekli smo jo še ne tako dolgo nazaj. Potegnimo jo nazaj medse in naredimo nekaj zase in za skupnost. Lahko se nam pridružite na pevskih srečanjih v našem hramu…

Za več informacij pokličite na 031 329 625 ali pišite na info@zavod-svibna.si .

O inovativnih sonaravnih rešitvah za zdrav pridelek

V okviru srečanj študijskega krožka »Samooskrbna skupnost« smo v torek, 8. maja 2018 zvečer gostili  Dareta Srpčiča, ki že dobro desetletje tudi ob podpori različnih strokovnjakov v okviru več mednarodnih združenj raziskuje encime, mikroorganizme in bakterije v agrikulturi in urbanih naseljih.

Uvodoma nas je seznanil s postopki in namenom uporabe t.i. AMF tehnologije (AMF = Arbuscular mycorrhiza fungus) v kmetijstvu, ki posnema sožitje korenin rastlin in mikoriznih gliv. Glive namesto korenin uporabljajo hife oziroma nitaste tvorbe, ki sestavljajo micelij. Hife so mnogo drobnejše kot korenine, vendar imajo bistveno večjo površino. Ker so ožje, imajo večjo kapilarnost in lahko privzemajo mineralna  hranila iz veliko večje globine in volumna tal. Lažje se izognejo oviram v tleh in pomagajo sprostiti hranljive snovi iz talnih delcev, česar sama rastlina ne more narediti. Rastlina pa glive oskrbijo z dotokom sladkorjev. Na tak način se rastlini koreninski sistem poveča od 100 do 1000-krat oz. pridobi 4- do 5-krat večji volumen tal, iz katerega rastlina preko glive lahko sprejema hranila. Tako je lahko cela rastlina zaradi večje količine vode in hranil bolj razvita, kot bi bila sicer. Njeni plodovi so lahko sočnejši, sama rastlina pa je bolj zdrava in odpornejša na zunanje stresne dejavnike. O mikorizi tudi na >>> .

V nadaljevanju nam je predstavil tudi recepturo in uporabnost »kisik gnojila« oz. kompostnega čaja, ki ga pripravlja s pomočjo učinkovitih mikroorganizmov, ter naravnega škropiva (insekticida, fungicida) in postopke zračnega razmnoževanja rastlin.

Učinkovanje navedenih učinkovin je predstavil s pomočjo kratkih filmov o tovrstnih dobrih praksah iz tujine.

V razpravi smo ugotavljali, da bi bilo potrebno tovrstnih predstavitev in tudi raziskovanj sonaravnih rešitev, ki se prilagajajo spremenjenim okoljskim pogojem, tudi pri nas pospešeno uvajati – tudi v okvirno javne svetovalne službe.

O zdravilni energiji dreves malo drugače

V okviru letošnjega Zelenega festivala in srečanj študijskega krožka Energija prostora smo v četrtek, 26. aprila 2018 gostili Andrejo Novak, ki nam je na predvečer dneva dreves odstrla še nov pogled na drevesa, kako se z njimi zdravimo in obnavljamo življenjsko energijo. Poleg energijskih karakteristik posameznih dreves je zanimivo izpostavila način, s katerim je primerno komunicirati z drevesi – ta naj ne bo na mentalni ravni, na ravni možganov, ampak na ravni pljuč…Ko z drevesi preprosto smo, dihamo v zavetju njihove krošnje, se terapevtski proces najbolj odvija. Ta je sicer odvisen tudi od vpliva luninih faz in izbire ustreznega drevesa za določen namen, naše sproščenosti oz. prepuščenosti naravi itn.  Priporoča domača, avtohtona drevesa, opozorila pa je tudi na napake pri zasajevanju dreves in grmovnic okoli naših domov.

 

O bistvu stare vere

V petek, 20. aprila 2018 zvečer, smo v okviru Zelenega festivala in srečanj študijskega krožka »Manjkajoči koščki zgodovine« gostili raziskovalca posoškega staroverstva, Pavla Medveščka – Klančarja. Uvodoma je poudaril, da pravzaprav niti ni šlo za vero, ampak način življenja, ki je bil močno povezan z naravo. V odročnih področjih Posočja so jo pod prisego v času njegovega raziskovanja (pred petimi desetletji) ohranili zlasti neporočeni »strici«, ki so jo gospodu Medveščku odkrili po temeljitem razmisleku in še to ne povsem. Tako zdaj sicer vemo za nekatera sveta mesta,  si predstavljamo organiziranost njihove skupnosti, način življenja, ki je bilo predvsem trdo kmečko življenje,  njihovo spoštovanje kamnov, dreves, rastlinja, živali, izvirov… približno poznamo tudi komuniciranje z duhovnim svetom, glavne praznike, vero v reinkarnacijo, spoštovanja trojstva, posamezne obredne  predmete in pripomočke… Ne poznamo pa njihovih obredij, njihovih molitev in bistva njihovega dojemanja sveta ter kopice znanj, ki so bila bistvena za preživetje v ne preveč naklonjenih razmerah… Tako tudi ni povsem možno rekonstruirati te pradavne vere, ki sega daleč nazaj v prazgodovino, o čemer je kritično spregovoril tudi naš gost… Lahko pa spoštujemo in smo ponosni na to neizmerno bogato dediščino, ki je bila nekoč del širšega evropskega prostora, a  se je ohranila zgolj v odročnih krajih. Interes za obujanje stare »naravovere« je sicer v sodobnem času izredno velik, kar kažejo tudi zelo obiskana predavanja, se je pa pri tem treba zavedati časovne distance in življenjskih okoliščin, ki so danes povsem drugačne. Lahko pa nam je stara naravovera nam je navdih zlasti pri spoštovanju narave in naravnih sil, lahko nam pomaga pri graditvi boljših medsebojnih odnosov, pa tudi pri osebnem dojemanju duhovnega sveta… In naj nam bo tudi navdih pri spoštovanju starih svetih mest, ki so po objavi Medveščkovih zapisov dostikrat preveč obljudena in obremenjena, ne samo z našimi stopali in energijo, ampak tudi odnašanjem kamnov in drugih naravnih predmetov ter po drugi strani odmetavanjem sodobnih civilizacijskih navlak na ta mesta. Bistvo naravovere je drugje…

Dogodek smo posvetili tudi bližnjemu Dnevu Zemlje.

Učili smo se hoditi po nordijsko

V nedeljo, 8. aprila 2018 popoldan smo se učili hoditi – po nordijsko.  V uro in pol dolgi delavnici nas je inštruktorica nordijske hoje Klavdija Božič seznanila s tremi osnovnimi koraki,  ustrezno  opremo (palice niso vsake dobre!)  poskrbela tudi za ustrezno ogrevanje. Ugotovili smo, da v primeru, da izvajamo korake pravilno, se prav lepo in celovito razgibamo, nadihamo, skurimo kalorije – pa čeprav na ravnem terenu, kot je bilo tokrat polje pred Ajdovsko jamo.

Prijetno smo preživeli nedeljsko popoldne v naravi in na enostaven način storili tudi nekaj za svoje boljše počutje.  Dogodek je bil del Zelenega festivala 2018, s katerim smo obeležili tudi svetovni dan zdravja.

Ponovno smo čistili naravo po Brezovski Gori

V petek, 23. marca 2018 smo v okviru našega zavoda ponovno organizirali čistilno akcijo po Brezovski Gori. Še vedno se kljub različnim možnostim odvoza odpadkov in tudi rednega informiranja s strani komunalnega podjetja v naravi znajde veliko ostankov našega potrošniškega življenja. Ob raznoraznih plastičnih izdelkih je še vedno moč najti ostanek embalaže različnih škropiv, predvsem pa je udeležence akcije zmotila nedavno odvržena vreča uporabljenih plenic za enkratno uporabo na vrhu gozdne globeli nad kraškim potokom. Ugotavljamo, da bo potrebno še veliko zelo nazornih informiranj o škodi, ki jo delamo z vsakim odmetom smeti v naravo – predvsem na zdravje ljudi.

Dodatno tudi na >>>