Bil je večer s kristali

V četrtek, 12. maja 2022 zvečer smo po 2-letnem odlogu le doživeli druženje s kristali, ki smo ga načrtovali še v predkoronskem času. Anica in Boštjan Dirnbek sta z nami delila svojo bogato zakladnico kristalov ter v besedi in sliki, predvsem pa v živem stiku z minerali in kristali predstavila veliko uporabnih zanimivosti in izkušenj v zvezi s posameznimi kristali, ki sta si jih v preteklih letih intenzivno nabirala tudi na lastni koži ter na različnih izobraževanjih in mednarodnih sejmih. Poudarila sta, da so kristali živa bitja, da se odzivajo na ljudi, da je moč kristale tudi sprogramirati, da se z njimi vzpostavlja vzajemen odnos, od katerega je tudi odvisna kvaliteta njihovega blagodejnega delovanja na nas. Izvedeli smo tudi, na kakšne načine se kristale čisti, zakaj se nekatere kristale lahko čisti z vodo in zakaj druge ne, pa tudi kako pogosto jih je potrebno čistiti… Ni odveč poudariti, da je kar nekaj kristalov našlo nove prijatelje.

Dogodek je bil tudi eden od številnih v okviru Tednov vseživljenjskega učenja 2022.

Ajdi in megaliti

Ajdi naj bi bili z megaliti (velikimi kamnitimi strukturami) močno povezani – po enih virih naj bi bili njihovi graditelji, po drugih pa megaliti predstavljajo zaklete, okamenele velikane – Ajde. Nekaj tovrstnih megalitov smo v Posavju našli, ker pa nas zanima tudi, kako je drugod, smo se v okviru študijskega krožka projekta Ajdi! v nedeljo, 8. maja 2022, odpravili na Kozjansko – na obisk megalitov Žusma. Tam nas je prijazno sprejela domačinka Andreja Križan Lipnik, avtorica knjige Nove zgodbe Žusma, in nas po gozdnem in deloma travnatem pobočju Žusma popeljala med megaliti in z nami delila številne zanimive zgodbe. Polni sveže energije smo zaključili pri Stolpu ljubezni – z obilno malico in čudovitim razgledom.

Netopirji se vračajo z manjšo zamudo

V Zavodu Svibna v sodelovanju z ZRSVN, O Novo mesto izvajamo monitoring netopirjev v Ajdovski jami skozi vse leto. Če je bilo skozi hladni del leta v jami opaziti le nekaj premikov malih podkovnjakov in še kakšnega velika podkovnjaka, je v topli dobi leta v jami kar velika gneča. Večinoma gre za kolonijo južnih podkovnjakov, ki prihajajo v jamo, ko se otopli, praviloma že prve dni aprila… Letos (in podobno tudi lani) zaradi hladnih zunanjih temperatur prihajajo z zamudo. Prva večja skupina (in še niso vsi) je prišla prve dni maja letos.

S toplejšimi dnevi se bo tudi centralna dvorana v jami segrela in tako se bodo ustvarili ugodni klimatski pogoji za kotenje netopirskih mladičev.

Zadnja leta je v jami poleg najštevilčnejših južnih podkovnjakov opaziti tudi dolgokrile in vejicate netopirje.

Vlagajmo v naš planet

Letošnji svetovni dan Zemlje poteka s pobudo, da je potrebno vlagati v naš planet, sicer pa nas že vrsto let nagovarja, da je skrajni čas, da rešimo naš planet. Radi se sicer pohvalimo, da izvajamo različne trajnostne ukrepe, dosegamo zelene certifikate…

Pravi certifikat pa se vsem skupaj kaže v t.i. ekološkem dolgu, to je dnevu, ko ljudje porabimo vse naravne vire, ki jih Zemlja lahko obnovi v 1 letu. V Sloveniji smo dan ekološkega dolga dosegli 18. aprila. Do 18. aprila smo porabili vse vire, ki jih Zemlja obnovi v 1 letu in bomo tako v Sloveniji letos več kot 8 mesecev živeli v ekološkem dolgu. Oziroma – če bi vsi na svetu živeli kot Slovenci, bi potrebovali kar 3,4 planete v velikosti Zemlje.

Ideje, kaj lahko stori vsak od nas, predstavljajo tudi na strani Svetovnega dneva Zemlje: https://www.earthday.org . Vsak po svojih močeh in zmožnostih gotovo lahko precej stori.

V Sloveniji imamo veliko možnosti, da postanemo junaki regenerativnega kmetijstva, ki izboljšuje zdravje tal, predvsem s praksami, ki povečujejo organsko snov v tleh, da kvalitete hrane in zdravja kot posledici uživanja tovrstno pridelane hrane niti ne izpostavljamo…

Nastaja kratek film o Ajdovski jami

V okviru projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja nastaja še kratek igrano dokumentarni film o Ajdovski jami pri Nemški, ob tem pa še virtualni sprehod po lokaciji, ki bo omogočil spoznavanje zanimivosti Ajdovske jame in njene okolice tudi na daljavo, predvsem pa – ker doživetja v živo ne more nič nadomestiti – vabil k obisku. Film in snemanje je v okviru projekta naročila Mestna občina Krško, prostovoljci Zavoda Svibna pa sodelujemo pri zasnovi scenarija, povezovanju s strokovnjaki, raziskovalci z različnih strokovnih področij (arheologije, narave, geomantije), zagotavljamo rekvizite in sodelujemo kot statisti, igralci pri igranih vložkih…

V torek, 12. aprila 2022, smo ob strokovni podpori upokojene arheologinje Milene Hrovat, ki o Ajdovski jami pripravlja monografijo, in arheologinje Posavskega muzeja Brežice, Jane Puhar, posneli prizor vnovičnega pokopa v Ajdovski jami (iz obdobja mlajše kamene dobe in bakrene dobe – t.j. 4400 pr. n.št. – do 3300 pr.n.št.). Poleg replik smo posneli tudi originalne najdbe iz jame iz navedenega obdobja, ki sta jih zagotovili obe arheologinji in tudi postavili prikaz odkritega groba. Milena Horvat, ki je v okviru Inštituta za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani vodila večletna arheološka izkopavanja v Ajdovski jami, pa je za film dala še kratko izjavo.

Nadaljevanje sledi…

Fotografije: Jana Puhar, Bernardka Zorko

Kulinarično raziskovanje ajdovskih časov

V okviru projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja smo 6.4.2022 spoznavali življenje Ajdov, naših pradavnih prednikov, tudi skozi kulinariko. Partner projekta, Gostinsko podjetje Sevnica d.o.o – Hotel Ajdovec, je v sodelovanju s Polono Janežič, arheologinjo in organizatorko poslovanja v gostinstvu, organiziral delavnico priprave t.i. »ajdovskih jedi«. Ta je bila namenjena gostincem in ostalim, ki jim je priprava prazgodovinskih jedi posloven ali ljubiteljski izziv. Pripravljene jedi so bile ob zaključku delavnice predstavljene tudi zainteresiranim obiskovalcem, ki so bili nad pestrostjo jedi in okusi navdušeni.

V Hotelu Ajdovec so v l. 2021 z Janežičevo že razvili jedilnike za 4 »ajdovska« obdobja oz. 4 »ajdovske« lokacije, vključene v projekt: Ajdovsko jamo pri Nemški vasi (oz. mlajšo kameno dobo), bronasto dobo, povezano z Ajdovsko jamo v Silovcu pri Sromljah (oz. bakreno dobo), Ajdovim grobom na Magolniku (oz. starejšo železno dobo) in Ajdovskim gradcem nad Vranjem pri Sevnici (oz. pozno antiko). Do zaključka projekta bodo ajdovske jedi vključili v svojo redno ponudbo in bodo tudi del integralnega turističnega produkta, ki se prav tako razvija v okviru projekta.

Večji del raziskovanja je opravila Janežičeva, sodelovala pa je tudi Jana Puhar iz  Posavskega muzeja Brežice, za obdobje mlajše kamene dobe oz. Ajdovsko jamo pri Nemški vasi pa tudi arheologinja Milena Horvat. Bogate najdbe s te lokacije dajejo odličen vpogled  v prehrano in življenje mlajše kamene dobe – ko se z nomadstva že preusmerili na kmetijstvo… Tako že vemo, da so takrat že jedli pšenico, ječmen, bob, grah, meso  domačih in divjih živali, mlečne izdelke, med… Še vedno pa so marsikaj tudi nabrali v naravi…

Pri interpretaciji prehranjevalnih navad pa se je za vsa obdobja vključilo tudi izsledke raziskav s sorodnih arheoloških najdišč iz okolice.

O recepturah sicer lahko le sklepamo (te so na voljo od antike naprej), zato so te, ki so bile na voljo udeleženkam delavnice,  tudi rezultat inovativnega dela Janežičeve, v nadaljevanju pa tudi sodelavcev Hotela Ajdovec, ki so posamezne recepte predhodno že testirali.

Gradivo, ki ga je pripravila Janežičeva, pa ni zgolj  zbir receptov, ampak tudi predhodna arheološka, zgodovinska utemeljitev uporabe posameznih sestavin in pripravljenih jedi, kar daje odlično izhodišče tudi za nadaljnje samostojno razvijanje jedilnikov za posamezna obdobja. Ob tem pa je v gradivu predstavljeno, kdaj in kako so se začele pojavljati določene kulturne rastline, uporaba začimb, dišavnic, divje hrane, pa tudi razvoj reje domačih živali…

Ajdovske jedi, pripravljene v sodobni kuhinji gostinskega lokala,  so prilagojene sodobnemu času, odprtem ognjišču in uporabo tehnik, ki so jih imeli nekoč na voljo, pa bodo del posebnih programov doživetij.

Več prispevkov o delavnici in predstavitvi:

FB Ajdi

FB LAS Posavje

Posavski Obzornik – splet

Ponikalnica pred Ajdovsko jamo dobiva svojo lepoto

V nedeljo , 3. aprila 2022, se je 10 prostovoljcev, članov Zavoda Svibna in krajanov vasi Brezovska Gora, lotilo urejanja kraške ponikalnice pri Ajdovski jami, ki je hidrološka in geomorfološka vrednota lokalnega pomena. Pri tem se je zlasti odstranjevalo invazivno robinijo, robidovje ipd., iz struge pa še staro vejevje. Delo je bilo zamudno, dodatno ga je otežila tudi voda v strugi po zadnjem deževju in sneženju. Uspeli so izčistiti  prvi del struge, ki obdaja jaso pred Ajdovsko jamo, in tako znatno prispevali k lepoti krajine.

Obenem se je tako izvedlo tudi naravovarstveni ukrep po 100. členu Zakona o vodah, saj je ponikalnica hudourniškega značaja in gre za erozijsko območje, v katerega po 87. členu navedenega zakona med drugim ni dovoljeno poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov, ogoljevanje površin,  odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,  omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer, zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,…   

Ob tem pa so po priporočilih  varstvenih služb (ZVKDS, ZRSVN) odstranili še dotrajane info table in zasadili  zelenje pri levem dostopu do jame. Naša najstarejša prostovoljka Anica pa nam je skuhala odlično kosilo.

Aktivnost je bila del projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja, obenem pa je bil vključena tudi v vseslovensko akcijo 13. Dan za spremembe  – Soustvarjajmo skupnost.

Vpogled v bogastvo našega podzemlja

Danes obeležujemo svetovni dan voda s posebnim poudarkom na  podzemni vodi.

V svetovnem merilu je skoraj vsa tekoča sladka voda podzemna voda. Brez nje življenje ne bi bilo mogoče. Večina sušnih območij na svetu je povsem odvisnih od podzemne vode… Je dragoceno bogastvo, ki pa se nam zdi preveč samoumevno, posledice takega odnosa pa že čutimo…

Marsikje prihaja do prekomerne rabe podzemne vode, ker iz vodonosnikov izčrpajo več vode, kot se jo lahko obnovi iz padavin in snega. Stalna prekomerna raba navsezadnje pripelje do tega, da se vir izčrpa. Podzemna voda je na številnih območjih onesnažena, sanacija pa je pogosto dolgotrajen in težaven proces, kar zviša stroške čiščenja podzemne vode, kar včasih celo prepreči njeno uporabo.

Gre torej za povsem človeški vpliv oz. posledice intenzivnega kmetijstva, urbanizacije, rasti prebivalstva in podnebnih sprememb.

Na našem območju (Krško gričevje)  je podzemna voda večinoma globoko v kraškem podzemlju, le nekaj izvirov je dostopnih, ki pa tudi niso več tako neoporečni, kot so bili nekoč, ko so generacije naših dnevno hodile do njih po vodo  oz. tam napajale živino…  Voda je bila v tistih časih, ko ni bilo javnih vodovodnih omrežij, nadvse dragocena in so tako z njo tudi ravnali. Ob pitni vodi pa so si dodaten vir vode zagotovili še v mlakah, ki so bile skoraj pri vsaki hiši, zbiralnikih deževnice ipd.

Te stare prakse so aktualne tudi v sodobnem času, ko se soočamo tudi z vse hujšimi sušnimi stresi. Da pa podzemno vodo, ki se zaradi kraškega terena  slabše prečiščuje, bolj zavarujemo, je zelo dobrodošlo uvesti kakšno drugo trajnostna prakso – kot je je tudi učinkovito čiščenje odpadnih voda (tudi z možnostjo ponovne uporabe le-te) in predvsem z ozaveščanim vnosom raznih snovi in materialov v prst, vodo in zrak (od odpadkov, odplak, gnojil, pesticidov ipd..)

Več o letošnjem svetovnem dnevu voda  >>>

Fotografije: Arhiv Zavoda Svibna in Jamarskega kluba Novo mesto

Zavod Svibna v letu 2021 s plani za 2022

V ponedeljek, 14. marca 2022, je svet Zavoda Svibna obravnaval poslovno poročilo Zavoda Svibna za leto 2021 in nato še plan za leto 2022.

Tako preteklo kot aktualno leto je delo Zavoda Svibna močno obarval regijski projekt Ajdovske zgodbe iz Posavja (akronim Ajdi!), sofinanciran iz Evropskega kmetijska sklada za razvoj podeželja. Zavod Svibna v okviru projekta ob lastnih aktivnostih, povezanih z Ajdovsko jamo, koordinira tudi aktivnosti celotnega partnerstva, nudi tudi vsebinsko in organizacijsko podporo partnerjem in skrbi tudi za administrativni del (poročanje, zahtevki).  Kljub epidemiji nam je v okviru navedenega projekta, ki je večinoma potekal v naravi,  in drugih aktivnostih uspelo realizirati 24 dogodkov (kulturnih, izobraževalnih) in vodenj, o katerih smo že pisali na naših socialnih omrežjih. V letu 2021 smo bil aktivni tudi na področju kmetijskih politik (zlasti v okviru Mreže Plan B) – predvsem v okviru javnih razprav v zvezi nacionalnimi strateškimi dokumenti in drugimi akti na področju kmetijstva. Skrbeli pa smo tudi trajnost projekta Varujvodo. Z Jamarskim klubom Novo mesto pa smo sodelovali tudi pri začetku jamarskih raziskav bruhalnika pod Ajdovsko jamo in rovov v notranjosti jame, ponovno smo pripovedovali zgodbe ob zimskem kresu,… Skupno je bilo opravljenih v l. 2021 okoli 1000 prostovoljskih ur.

Tudi v letu 2022  bo torej še velik poudarek na aktivnostih projekta Ajdi!;  v okviru katerega bo največji zalogaj organizacija dogodka Dan Ajdovske jame – 18. junija 2022, ki bo sovpadal  tudi s 30-letnico razglasitve Ajdovske jame za kulturni in zgodovinski spomenik, obenem pa bomo na osnovi rekonstruiranih oblačil in opreme iz mlajše kamene dobe razvijali tudi nove programe za obiskovalce. Tudi v letu 2022 bomo nadaljevali z ajdovskim študijskim krožkom, načrtujemo tui še eno “ajdovsko” strokovno ekskurzijo, pa delovno akcijo pri ponikalnici pri Ajdovski jami,… Podprli pa bomo tudi nadaljnje jamarske raziskave Ajdovske jame in okolice v izvedbi Jamarskega kluba Novo mesto, pripravili še nekaj kulturnih dogodkov, pohodov ter izobraževanj s področja samooskrbe (prilaganje in blaženje vplivov na podnebne spremembe, trajnostne oblike kmetijstva,  povezovanje skupnosti…)  

Vse zainteresirane toplo vabimo k sodelovanju!

Ajdi na tiskovni konferenci

Dne 31.1.2022 smo ob zaključku 1. faze projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja pripravili skupno tiskovno konferenco, ki jo je koordiniral partner projekta, javni zavod KTRC Radeče. Predstavili smo do sedaj realizirano delo in napovedali pestro nadaljevanje.

Navajamo nekaj prispevkov:

STA, 31.1.2022: V Radečah predstavili regijski projekt Ajdovske zgodbe iz Posavja

Dolenjski list, 31.1.2022: Predstavili regijski projekt Ajdovske zgodbe iz Posavja

RTV SLO, 1.2.2022: Ajdovske zgodbe iz Posavja: projekt, ki predstavlja kulturno izročilo Ajdov

Posavski Obzornik, 3.2.2022: Ajdovske zgodbe iz Posavja

TV Vaš kanal, 15.2.2022: Ajdovske zgodbe iz Posavja