Trikraljevsko koledovanje povezuje sosesko

Trikraljevsko koledovanje tudi po Brezovski Gori postaja tradicionalno. Pobuda je nastala v okviru študijskega krožka Zavoda Svibna in postaja odlično sprejeta. Iskreno voščilo, ki ga s petjem »treh kraljev« in spremljevalk, »spredozimk« prenašamo po vasi in bližnjih domačijah sosednjih vasi, gradi tudi na povezovanju soseske, ki se s pomočjo zbranih darov skozi leto še večkrat veselo druži.

Tudi letos, na predvečer praznika Svetih treh kraljev, smo bili koledniki odlično sprejeti, posebej še pri gospe Sonji, ki je ravno praznovala svoj okrogli jubilej.

Če ne bi bila vas in okoliški kraji tako močno razvejani, bi z veseljem obiskali še koga, tako pa so dobre želje donele s pesmijo tudi na daljavo.

Naše naslednje druženje bo na pustno soboto, ki bo tokrat v znamenju slovenske kulturne dediščine – s tem se pridružujemo tudi aktivnostim Evropskega leta kulturne dediščine.

O zgodovinski izvirnosti Slovenije

Dveh novembrskih večerih, 9. in 24. novembra 2017, nas je Simon Prosen, raziskovalec seznanil z manj znanimi viri in interpretacijami  zgodovine slovenskega prostora, ki je bil  in je poseljen v enakem obsegu, na istih mestih, od prazgodovine nazaj. S predavanji je pravzaprav odprl kup vprašanj, predvsem pa vzbudil raziskovalno vnemo in kritično razmišljanje o javno dostopnih virih in podatkih o naši preteklosti, pa tudi branje med vrsticami del naših velikih pesnikov in pisateljev, ki še zdaleč niso bilo zgolj samo to…

Simon Prosen s piščaljo Kabrco

Da je ta naš prostor izjemen in bil nekoč  veliko bolj pomemben, kot si upamo priznati, dokazujejo številne arheološke najdbe, potrjujejo tudi različni pisci, množica cerkva na našem ozemlju in tudi naši običaji, izročilo, jezik…

To spoznanje nam lahko pomaga, da smo lahko veliko bolj samozavestni, a v tistem zdravem pojmu te besede, kar nam bo pomagalo tudi v zdravem odnosu do drugih…

Simonova razmišljanja so nas tako zagrela za nadaljnje raziskovanje, ki ga bomo izvajali v okviru študijskega krožka »Manjkajoči koški zgodovine«. Vabljeni, da se nam pridružite pri raziskovanju. Več >>>

Narod,
ki ne pozna svoje preteklosti,
jo mora doživeti
še enkrat!

Dr. Sienčnik Luka, 1987, Koroški plebiscit 1920, Obzorja, Maribor

Presenetljiva odkritja zadnjih naravoslovnih raziskav arheoloških najdb iz Ajdovske jame

V sodelovanju Posavskega muzeja Brežice, Občine Krško, Oddelka za arheologijo FF UNI LJ in Zavoda Svibna smo v petek, 17.11.2017 pripravili predavanje arheologinje Milene Horvat, ki nam je predstavila izsledke zadnjih raziskav arheološkega gradiva iz Ajdovske jame. Posamezni rezultati so presenetljivi in postavljajo prejšnje interpretacije v povsem novo luč. Eno najbolj zanimivih odkritij je podatek, da so Ajdovsko jamo uporabljali za svetišče, nekropolo vsaj1400 let od 44 st. pr. n. št. do 30.st. pr. n. št. Gre tudi za edinstven primer pokopavanja v jame (eden redkejših tudi v evropskem prostoru), ohranjene arheološke najdbe tako živalskih, rastlinskih kot človeških ostankov ter predmetov, ki jih hranita Narodni muzej Slovenije in Posavski muzej Brežice, pa je tudi odlično gradivo za nadaljnje raziskave. Prisotne so predvsem  zanimale DNK analize, ki pa so zelo drage in odvisne od uspehov na javnih razpisih.

Na zbranem kostnem gradivu je bila izvedela zgolj 1 DNK analiza, ki je pokazala motohondrijsko DNA haploskupino K1a 1a. Kot navaja Horvatova, je »genetska skupina nastala pred 10 000-22 000 leti med Egiptom in Anatolijo in je najbolj razvejana od vseh genetskih skupin. Našli so jo po vsej Evropi in zahodni Aziji, tja do Indije. Največ jo je v SZ in centralni Evropi, Anatoliji in na jugu Arabskega polotoka. Njena podskupina Ka1 je nastala pred 12 000 leti na Bližnjem Vzhodu, kjer je pogosta tudi K1a kar kaže, da je ta podskupina starejša od neolitskih migracij v Evropo. Skupine K1  niso  našli v paleolitskih bioloških ostankih v evropskih arheoloških najdiščih, so jo pa našli v neolitskih.  Večina neolitskih K dednih zapisov je K1a. Kljub temu nekatere študije kažejo na prisotnost vsaj K1 v Evropi že pred neolitikom.«

Milena Horvat bo vsa dosedanja odkritja zbrala v monografiji  o Ajdovski jami, ki naj bi bila izdana v letu 2019.

Kot je prisotnim ob pozdravnem nagovoru omenila  direktorica Posavskega muzeja Alenka Černelič Krošelj, v njihovem muzeju že prenavljajo tudi arheološko zbirko in prav tako nestrpno čakajo na monografijo, kot tudi gradivo iz Ajdovske jame, ki je še v obdelavi. Vodja Oddelka za družbene dejavnosti, Andrej Sluga, pa je izpostavil interes Občine Krško, da želi kulturno in naravno dediščino Ajdovske jame  povezati v izjemen turistični produkt, za kar se pripravlja investicijska dokumentacija.

Ob zaključku predavanja, ki mu je sledila živahna razprava, je del prisotnih kljub malo manj privlačnemu vremenu, obiskal tudi Ajdovsko jamo, ter poskušal podoživeti starodavno uporabo in dojemanje tega prostora.

Več fotoutrinkov >>>

Prispevek na Posavskiobzornik.si>>>

Ogled predelovalnice sadja na Rovišču

Sadjarski del članstva Zavoda Svibna si je v četrtek, 12. oktobra 2017, v okviru spoznavanja dobrih lokalnih sadjarskih praks, ogledal linijo za predelavo sadja v sokove Ratajčevih z Rovišča pri Studencu. V povsem novem objektu so s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja umestili vso potrebno opremo ( pralni stroj za jabolka, mlin za jabolka, tračno stiskalnico, cisterne, pasterizator, polnilec v steklenice,….), s pomočjo katere lahko proizvede cca 500 l soka na uro.

Njihova odlična posebnost je večkrat nagrajeni motni jabolčni sok, ki ga pripravijo s homogenizatorjem, začeli pa so tudi s proizvodnjo penečih jabolčnih vin.

Tehnološkemu delu, ki ga ob lastni proizvodnji namenjajo kot storitev tudi drugih zainteresiranim, bodo pridali še manipulativnega, v katerem bo prostor tudi za degustacije in trgovino

Gospodar, Jože Ratajc, ki ima na področju sadjarstva dolgoletne strokovne izkušnje, je ob ogledu  podal tudi precej zanimivih nasvetov glede samega sadjarstva kot predelave sadja.

Krožkarji v nasadu marelic na Trški Gori

V četrtek, 28. septembra 2017 popoldan smo člani sadjarskega študijskega krožka obiskali Radejeve na Trški Gori, kjer imajo v ekološke kmetije tudi precejšen nasad marelic, ki ga sestavlja okoli 300 dreves blizu 30 različnih sort – od najbolj zgodnih pa do poznih, septembrskih. Odprto je delil z nami svoje bogate izkušnje in pri tem ponovil staro pravilo, da je za zdravo in rodovitno drevo potrebno dovolj hranilnih snovi in vode ter zračnost. Ni nepomembna tudi lega, ki se kot bolj ugodno zadnja leta izpostavlja severna, a  dobro osvetljena, zelo pomembno je tudi okopavanje mladih dreves, ki jih je dobro saditi v velike jame.

S septembrskim srečanjem smo tako zaključili izobraževalno sezono 2016/17, v okviru katere smo gostili različne domače strokovnjake, ogledali pa smo dobre praks etudi drugod. S srečanji pa nadaljujemo tudi v prihodnje – oktobra na temo sadnih sokov, in šampanjcev.

Mednarodna noč netopirjev 2017

V četrtek, 7. septembra 2017,  smo se v Zavodu Svibna in Zavodu RS  za varstvo narave, OE Novo mesto, ponovno priključili mozaiku dogodkov ob Mednarodni noči netopirjev.

Tokrat smo naše druženje z netopirji tudi bolj delovno obarvali in se najprej lotili čiščenja netopirskega gvana na ostrešju cerkve sv. Ane v Leskovcu, kjer kotijo netopirji, veliki podkovnjaki. Netopirjev, katerih število se zadnja leta v cerkvi zaradi nepojasnjenih razlogov zmanjšuje, sicer nismo srečali, razen enega poginulega.  Nabrano gvano, ki je odlično gnojilo, pa smo razdelili zainteresiranim.  Druženje smo nato ob okrepčilu nadaljevali v hramu na sedežu Zavoda Svibna, kjer smo družno izdelali še dve netopirnici, Andrej Hudoklin iz ZRSVN, OE Novo mesto pa je ob tem predstavil še različne zanimivosti netopirjih… Za zaključek našega druženja smo s posebnimi ultrazvočnimi detektorji netopirje poslušali pred enim največjih kotišč netopirjev v Sloveniji, Ajdovsko jamo.

Z dogodkom želimo opozoriti na ogroženost teh zanimivih, edinih letečih sesalcev, ki so hkrati tudi odlični pokazatelj zdravega okolja. Ker se v naših krajih prehranjujejo z nočnimi žuželkami (izdatnih količin), pa so koristni tudi za človeka (npr. pri zatiranju nočnih metuljev, ki so škodljivi v sadjarstvu, komarjev ipd…). Gvano netopirjev pa je tudi odlično gnojilo za vrtnine in postaja vse bolj popularno tudi na trgu.

V naseljih, na različnih objektih, predstavljajo netopirji tudi preglavice, saj so svoja poletna bivališča izbirajo ostrešja zvonikov, starih hiš, opažev, škatle okenskih rulet  ipd., pri tem pa neposredno okolico smetijo s svojimi izločki.  Da bi jih varno prestavili na drugo lokacijo, nam tako pridejo prav netopirnice, posebne lesene hišice, ki jih nelakirane in po možnosti tudi premazane z netopirskim gvanom, namestimo na jugovzhodno stran objekta pod napušč.

V kolikor boste imeli kakšne težave, pa vam z veseljem pridemo na pomoč. Tudi pri čiščenju gvana ipd.

Za sodelovanje pri izvedbi dogodka se najlepše zahvaljujemo ZRSVN, OE Novo mesto in Župniji Leskovec pri Krškem.

Zaključna ekskurzija študijskih krožkov

V nedeljo, 28. maja 2017,  smo se člani študijskih krožkov Zavoda Svibna v sezoni 2016/2017 ponovno odpravili na strokovno ekskurzijo – tokrat v najbolj vodnat in padavinsko bogat del naše dežele, kjer je silna moč in vztrajnost vode prihaja še bolj do izraza. Smo pa seveda obravnavali tudi sadjarske teme in samooskrbo.

Tako smo se srečali z g. Zabavnikom , predsednikom Sadjarsko vrtnarskega društva Tunjice in si ogledali »Muzej starih sadnih sort na Prevali« , ob tem pa slišali vrsto zanimivih zgodb o nekdanjih učiteljih sadjarstva in samoorganizranosti, samooskrbi kraja.

Pot nas je nato vodila do izvira Save Dolinke Zelenci, kjer smo v čudovitem naravnem rezervatu občudovati tudi okoliške vršace.
Malo za nostalgijo smo nato obiskali tudi tržnico v italijanskem Trbižu potem pa se mimo Rabeljskega jezera skozi Predel ponovno vrnili na sončno stran Alp ter se ob poti do Tolmina kar ustavljali in hladili ob naši najlepši reki. Tolminska korita kot najveličastnejša naravna znamenitost Tolminskega so nas je vse prijetno presenetila, saj je voda v nešteto letih uspela iz skal izklesati neverjetne tvorbe, občudovali smo še Medvedovo glavo in Hudičev most, predvsem pa se prijetno ohladili in oči spočili v prijetni modrini Tolminke in Zadlaščice.
Od Soče smo se poslovili v Mostu na Soči oz. Modreju, kjer smo se naužili tudi vode v zdravilnem izviru za oči, ki je sicer je eden od številnih izvirov, ki jih je v Posočju odkril naš znanec Jože Munih.
Domov smo se vrnili skozi Baško grapo (zdaj tudi vem, od kod izvira beseda »zabačen« :), v Železnikih pa še občudovali znameniti plavž – pomnik nekdanjega železarstva v kraju.

Smo pa v mislih tudi že v naslednji sezoni, v kateri načrtujemo raziskovati ekonaselja in se naučiti naravne gradnje, izdelave naravnih čistil in kozmetike ter spoznati posebna energijska mesta v Posavju. Vabljeni!

O Zelenem festivalu 2017

V  letošnjem Zelenem festivalu smo z desetimi različnimi dogodki ponovno obeležili mednarodne okoljske dneve:  dan vode, dan Zemlje ter  dan biotske raznovrstnosti in dan Nature 200), ob tem pa tudi mednarodno leto turizma za trajnostni razvoj.  

V okviru predavanj, srečanj študijskih krožkov in drugih aktivnosti smo tako izpostavljali različne praktične trajnostne rešitve. 

Tako smo  spoznali delovanje koristnih mikroorganizmov, ki na povsem naraven način izboljšujejo strukturo tal,  pomagajo rastlini do hranil,  stimulirajo rast, sodelujejo v boju proti patogenom … 

Opozorili  in razmišljali smo tudi o možnostih in načinih ponovne uporabe ustrezno prečiščene  komunalne odpadne vode, s čimer ne bi  samo zmanjšali pritiskov na okolje, ampak prigospodarili prepotreben vir npr. za namakanje, pranje ipd.  

Izpostavili smo problem in izziv raznovrstnih odpadkov, ki vse bolj obremenjujejo tudi naše domove, lahko pa jih postopoma zmanjšujemo tako, da ponovno uporabimo, recikliramo, kompostiramo, zavrnemo porabo tistega, česar res ne potrebujemo. 

Podobno postopnost zmanjševanja odpadkov lahko organizatorji različnih dogodkov oz. večjih prireditev, kar marsikje po Sloveniji in Evropi že izvajajo in se ob tem pohvalijo z  okoljskimi,  gospodarskimi in družbenimi pozitivnimi učinki. 

Odpadkov v naravi smo se lotili tudi v čistilni akciji, v okviru katere smo v gozdu nad kraškim potokom ponovno našli  skrb zbujajoče ostanke embalaže škropiv (na osnovi glifosfata). 

Ponovno smo izpostavili tudi pomen travniških sadovnjakov,  ki zaradi svoje zasnove in več namenskosti povečujejo biotsko pestrost in ravnovesje škodljivcev, sicer pa je njihov potencial v visoko kakovostnih pridelkih in izdelkih iz sadja, omogočajo pa tudi številne inovativne možnosti kot prostor počitka, sprostitve in učenja, kar je vse možno vključiti tudi v izvirno turistično ponudbo. 

Trajnostnemu turizmu smo posvetili tudi letošnji spomladanski pohod po razglednih vinorodnih gričih  med Ajdovsko jamo in Hišo frankinje Kerin.

Ob odgovornem odnosu do okolja oz. narave smo razmišljali tudi o odgovornosti do soljudi, vseh šibkejših in zanamcev, pa o smiselnosti sprememb in našem lastnem angažmaju pri tem.

V sklepnem dejanju smo se ponovno vrnili v naravo pred Ajdovsko jamo, ki v svojem zanimivem kraškem nedrju  odkriva veliko zanimivosti, ki jih je vredno ohraniti našim zanamcem, pa hkrati tudi pokazati v okviru zelene turistične ponudbe. 

V Zavodu Svibna se vsem sodelujočim predavateljem (Mariji Šoln, Sašu Obolnarju, Katji Sreš, Janiju Gačniku, Jaki Krajncu,  Karlu Gržanu, Nari Petroviču, Barbari Kink) in organizacijam (Društvu Ekologi brez meja, Kulturnemu domu Krško, Zavodu za varstvo narave, OE Novo mesto, Občini Krško in Krajevni skupnosti Senuše pa tudi za finančno podporo, iskreno zahvaljujemo, vse skupaj pa vabimo k nadaljnjem širjenju in udejanjanju trajnostnih, zelenih idej – ne le na prireditvah, ampak kjer koli in kadar koli.

Nedeljsko raziskovanje narave ob dnevu Nature 2000 in mednarodnem dnevu biotske raznovrstnosti

V prelepem nedeljskem popoldnevu smo 21. maja 2017  v sklepnem dogodku Zelenega festivala 2017 in v okviru srečanj študijskega krožka “Voda pripoveduje” organizirali Nedeljsko raziskovanje narave v okolici Ajdovske jame in ob tem obeležili tudi dan Nature 2000 (21.5.), mednarodni dan biotske raznovrstnosti (22.5.) ter mednarodno leto turizma za trajnostni razvoj.

Po uvodnem predavanju biologinje Barbare Kink, vodje novomeške enote Zavoda za varstvo narave, v katerem je zbranim pojasnila razliko med posameznimi ukrepi varovanja (naravne vrednote, Natura 2000, ekološko pomembna območja, zavarovana območja…) ter v sliki izpostavila naravne zanimivosti okolice Ajdovske jame, smo si le-te ogledali tudi v naravi. V bližnjem potoku smo opazovali potočne rake, v studencu tudi paglavce močeradov, obvodno rastlinje, barvitost travnikov s številnimi žuželkami in cveticami.

Pestrost življenja v navedeni okolici je posledica tudi geomorfoloških značilnosti območja, kjer gre za osameli kras s številnimi kraškimi pojavi. Vredno ga je ohraniti – ne zaradi direktiv in predpisov, ampak zaradi zdravega, uravnoteženega okolja za prihodnje generacije. Čeprav na prvi pogled omejujejo (ravno zaradi naše prešibke osveščenosti in slabega dojemanja prepletenosti življenja) oz. podaljšujejo postopke, pa po drugi strani omogočajo druge dejavnosti z ekonomskim učinkom – zlasti različne oblike trajnostnega turizma, izobraževanja, ekosistemske storitve ipd.

Več o Naturi 2000

Utrinki s predavanja Nare Petroviča “Slovenija – navodila za uporabo”

V sredo, 10. maja 2017 smo v sodelovanju dveh zavodov – Kulturnega doma Krško in Zavoda Svibna gostili zanimivega predavatelja, pisatelja, raziskovalca, Naro Petroviča, ki je ob predstavitvi svoje zadnje knjige Slovenija – navodila za uporabo, udeležence na svoj igriv način spomnil na vzvode sprememb, razloge zakaj ljudje tako težko spreminjamo navade in raje kot sebe spreminjamo druge …

Nazorno je pokazal, kako komunicirati z aktivnimi nasprotniki, kako prepoznati in pustiti ob strani našo, t.i. samoreferenčnost, ki  nam sicer  otežuje povezovanje z drugače mislečimi ljudi,  oz.  kako s preseganje le-te ljudje z različnim »ozadjem« lahko aktivno delujemo v smeri skupnega cilja.

Predstavil je tudi namen in delovanje evropske “podrastniške” iniciative  ECOLISE, katere član je, posebej pa izpostavil tudi projekt  CLIPS , ki je v zadnjih dveh letih razvil podporni program za skupine, ki začenjajo trajnostno naravnane projekte, ki so v tranziciji, prestrukturiranju, krizi ipd. Kot domač primer dobre prakse pa je predstavil tudi aktivnosti pri vzpostavljanju Lokalne akcijske skupine Istra in izvedbe Prvega istrskega podeželskega parlamenta…

 

Predstavljena knjiga je namenjena vsem, ki so pripravljeni objeti spremembe in tudi sami prispevati k njim. Kot poudarja avtor, je najpomembnejša od vsega zgodba, ki si jo pripovedujemo o sebi. »Če nočemo, da nas miselnost »Tega nočemo!« nazadnje pripelje do tistega, česar nočemo, potrebujemo novo, našo zgodbo. In kaj je naša zgodba? Nihče je ne more pisati namesto nas. Boljša zgodba pomeni boljšo družbo in boljše ljudi. Spremenite zgodbo in spremenili ste družbo. Tako preprosto je v resnici vse skupaj. In vendar na samem koncu ni vprašanje, kako spremeniti svet, vprašanje je: čemu ga spremeniti.«

Dogodek je bil tudi del srečanj študijskega krožka “Samooskrbimo se”.