Projekt Varujvodo kot primer dobre prakse pri doseganju ciljev Agende 2030 OZN

K doseganju ciljev Agende 2030 za trajnostni razvoj, ki je bila septembra 2015 sprejeta na vrhu OZN o trajnostnem razvoju, se je zavezala tudi Slovenija.

Agenda 2030 na uravnotežen način povezuje tri dimenzije trajnostnega razvoja – ekonomsko, socialno in okoljsko – in jih prepleta skozi 17 ciljev trajnostnega razvoja, ki jih bo potrebno uresničiti do leta 2030. Pomembna značilnost nove agende je univerzalnost: ob upoštevanju nacionalnih okoliščin bodo njene cilje uresničevale vse države sveta, tako države v razvoju kot tudi razvite države.

Vlada RS je 7. decembra 2017 sprejela Strategijo razvoja Slovenije 2030, krovni razvojni okvir države, ki v ospredje postavlja kakovost življenja za vse. S petimi strateškimi usmeritvami in dvanajstimi medsebojno povezanimi razvojnimi cilji postavlja nove dolgoročne razvojne temelje Slovenije,  z vključevanjem ciljev trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov pa Slovenijo uvršča med države, ki so prepoznale pomen globalne odgovornosti do okolja in družbe.

V 2. poročilu  oz. prostovoljnem nacionalnem pregledu (»Implementacija ciljev trajnostnega razvoja«) je v letu 2020 kot primer dobre prakse v okviru doseganja cilja 6 »Vsem zagotoviti dostop do vode in sanitarne ureditve ter poskrbeti za trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri« so pripravljavci poročila prepoznali tudi projekt »Varujvodo« in v okviru tega tudi naša prizadevanja in rešitve o možnosti ponovne uporabe odpadne vode, predvsem za namakanje.

Na tak način je dano posebno priznanje tudi nevladnim organizacijam, ki smo lahko tudi pomemben člen pri ustvarjanju naše skupne prihodnosti, kar so v sklepnem delu uvoda tega poročila zapisali pripravljavci tega dokumenta: »Z zavedanjem, da smo prav vsi prebivalci Slovenije ključni gradniki naše lastne prihodnosti in ob iskrenem ter aktivnem upoštevanju načela, da se ne sme nikogar puščati ob strani (ang. leaving no one behind) verjamemo, da smo tekom priprave drugega prostovoljnega nacionalnega pregleda doseganja ciljev trajnostnega razvoja uspeli izgraditi trdno skupnost raznolikih deležnikov

Ajdovska jama – mesto za stik s predniki tudi danes

Arheološke najdbe v Ajdovski jami pri Nemški vasi na pričajo o tem, da je bila Ajdovska jama v pradavnini (mlajši kameni dobi) nekropola – pokopališče – ljudi v daljšem časovnem obdobju. So pa po ostankih kurišč odkrili tudi to, da jih kurili tudi več sto let po zadnjem pokopu, kar kaže na to, da so jamo obiskovali tudi z namenom stika s predniki. Morda ravno v tem letnem času, ko spet drugo izročilo govori, da so zdaj meje med svetom živih svetom rajnkih zelo tanke, in da je možno z rajnkimi lažje komunicirati kot skozi leto.

Pradavni predniki so se sicer s svojimi rajnkimi znali pogovarjati tudi skozi ostale dni leta, v tem letnem času pa so jim namenili še posebno zahvalo. Šlo je za čas t.i. “zadnje žetve”, ko so bili še zadnji pridelki pod streho, ko se zemlja spravlja k počitku, regeneraciji za nov začetek. Zato je marsikaterim kulturam to pomenil tudi obrat leta, ki so ga praznovali z radostjo in hvaležnostjo. Rajnkim pa so v zahvalo, ker so verjeli, da jim skozi leto ves čas stojijo ob strani, dajali tudi fizične darove – hrano, pijačo… Tudi v slovenskem izročilu še velja, da je potrebno na praznik vseh svetih pri prazničnem kosilu oz. večerjo pripraviti pogrinjek pri mizi tudi za pokojne in jim pustiti čez noč poln kozarec vina. V keltskem izročilu pa piše, da so za hrano dušam rajnkih svojcev v zemljo zakopali jabolka.

Tudi svetloba, toplota dušam iz onostranstva dobro deneta, zato se je te dni nekoč kurilo kresove, dandanes pa to ohranjamo s svečami, čeprav velikokrat v nerazumnih količinah.

Letos, tu zaradi vseh ukrepov, ki jih je potrebno spoštovati, v ospredje prihaja tudi zavedanje, da lahko stik s svojimi pokojnimi sopotniki vzpostavimo kjerkoli, ne nujno na pokopališču; prej na posameznih mesteh, ki nas na rajnke spominjajo, ko so bili še v svetu živih… Pa morda tudi na mesteh, ki v simbolnem in dejanskem pomenu predstavljajo prostor, kjer se duše rade nahajajo, kjer mejo svetov lažje prehajajo… Po mnenju mnogih, je takšno mesto tudi Ajdovska jama. Je prostor, kjer se življenje konča in začne na novo.. Je prostor regeneracije. Tudi še živečih duš.

Ajdovska jama ponovno vabi k obisku

S hladnejšimi dnevi se ponovno odpira Ajdovska jama! Dediščino Ajdov in zgodbe pradavnine, naravne zanimivosti in zdravilno energijo prostora boste  lahko odkrivali in uživali od 15. oktobra 2020 do 15. aprila 2021 . Toplo vabljeni na obisk, ki je možen po vnaprejšnjem dogovoru.  Zaradi upoštevanja ukrepov NIJZ v zvezi z epidemijo COVID-19 je obisk možen le za posameznike in skupine do 10 oseb oziroma družine.  Bodite zunanjim razmeram primerno oblečeni in obuti, s seboj pa imejte tudi ročno ali čelno svetilko.

Več informacij na www.ajdovska-jama.si

Z branjem in petjem obeležili letošnje dneve skupnega branja in vseživljenjskega učenja

V četrtek, 17. septembra 2020 zvečer, smo v skupini navdušencev nad ljudskim petjem sodelovali pri obeležitvi letošnjega Nacionalnega meseca skupnega branja in Tednov vseživljenjskega učenja. Kot študijski krožek smo v skorajda letu dni  obdelali različne pesmi, igre in plese, ki pritičejo posameznemu letnemu času ali prazniku v okviru življenjskega kroga. Ne pojemo za nastope, temveč za lastno dušo, prav radi pa vključimo medse tudi druge ljubitelje petja in izročila. Podobno, kot smo to storili že v času letošnjega poletnega kresa, smo bili tako kljub omejitvah veseli obiskovalcev, zlasti še, ker so z nami delili tudi svojo poezijo.

Ker gre peta beseda veliko lažje v spomin, smo ljudske pesmi, pripovedne in tudi pesmi slovenskih pesnikov “brali” tako, da smo jih prepevali… In pri tem ugotavljali tudi, kako se od avtorskih besedil v prenosu od ust do ust, ta počasi odmikajo od izvirnika.

Začele se bodo pisati zgodbe o posavskih Ajdih

Tehnična pisarna LAS Posavje je danes javnost seznanila, da so odobreni še zadnji projekti oz. operacije, ki se v programskem obdobju 2014 -2020 sofinancirajo iz sredstev CLLD.

Med njimi je tudi naš projekt “Ajdovske zgodbe iz Posavja”, v okviru katerega bomo skupaj s partnerji (Občino Krško, Posavskim muzejem Brežice, javnim zavodom KŠTM Sevnica, javnim zavodom KTRC Radeče in Gostinskim podjetjem Sevnica – Hotelom Ajdovec povezali zgodbe z različnih “ajdovskih” arheoloških najdišč v regiji Posavje v čudovito doživetje narave in dediščine pradavnine.

Ob naši Ajdovski jami, Ajdovskem gradcu, Ajdovski jami v Silovcu pri Sromljah in Ajdovem grobu na Magolniku, želimo predstaviti tudi ostale lokacije v regi Posavje, ki so tako ali drugače povezane z Ajdi, zato bomo veseli sleherne pobude.

Z aktivnostmi začenjamo takoj v začetku leta 2021, vabljeni pa že sedaj k sodelovanju – raziskovanju, zbiranju zgodb, aktivnem učenju, snovanju…

Ajdovska jama v naPOTkih Radia Slovenija

Sredi julija nas je obiskala novinarka 1. programa Radia Slovenija, ki je v tokratnih naPOTkih raziskovala predvsem naravne zanimivosti naše regije. V okviru rednega monitoringa smo ji v soglasju s pristojno enoto Zavoda za varstvo narave omogočili en hipen obisk Ajdovske jame, v kateri se te dni kotijo netopirski  mladiči.

Kaj od doživetega je prenesla poslušalcem radia, je možno slišati na tej povezavi  MMC RTV SLO >>> med 7.30 in 11. minuto…

Na obisk Ajdovske jame bo potrebno počakati do 15. oktobra, do takrat pa vabi mir neposredne okolice, z netopirji pa se je možno srečati blizu vhodov v jamo v večernem mraku, ko odhajajo na večerni lov…

O Ajdovski jami skozi “rožnata očala”

V petek, 19. junija 2020 zvečer nam je kljub igrivemu vremenu uspelo izvesti dogodek s trojno obeležitvijo: Evropskih arheoloških dni 2020, Dneva Ajdovske jame (22. junija 1992 je bila razglašena za kulturni spomenik) in začetka kresnega časa.

V sodelovanju z Mestnim muzejem Krško in Posavskim muzejem Brežice smo v goste povabili arheologinjo, dr. Aljo Žorž, ki nam je na začetku večera v zanimivem predavanju predstavila malo drugačen pogled (kot sama pravi »skozi rožnata očala«), na različna obdobja v zgodovini Ajdovske jame, na to, kaj so v posameznem obdobju verjeli, počeli, čemu jim je služila … Na osnovi povezovanja orodij različnih znanosti (ob arheologiji še antropologije, psihologije, etnologije, arheoastronomije,…) smo skozi naravoversko mitično zgodbo spoznali, da je tudi Ajdovska jama nekoč ljudem predstavljala središče pokrajine/sveta, kar zlasti velja za vodnate jame v gori s čisto vodo,  ki imajo vhod usmerjen proti vzhodu, naravne pojave, ki posnemajo oblike ženskih in moških genitalij… Ajdovska jama, kot velika maternica,  jim je bila simbol večnega krogotoka življenja, izmenjave smrti, ponovnega rojstva, prehoda, zatočišča, obilja, Matere Zemlje…

Po kratkem sprehodu do obeh jamskih vhodov in spoznavanju življenja netopirjev, je sledilo pričakovano nadaljevanje večera v kresnem obredju., ki je bil v sodelovanju članov študijskega krožka »Stare pesmi in igre« v znamenju slovenskih ljudskih pesmi >>> videoutrinek…

Dogodek je v okviru občinskega praznika podprla tudi Občina Krško.

Ogled in snemanje hibridne rastlinske čistilne naprave na dan Nature 2000

Na dan Nature 2000 smo ob zaključevanju projekta Varuj vodo otroke iz vasi Brezovska Gora povabili na snemanje hibridne rastlinske čistilne naprave, ki smo jo vzpostavili v okviru navedenega projekta, da bi tudi skozi otroško dojemanje tudi ostalim predstavili pomembnost in potrebnost čiščenja odpadnih voda, starši otrok pa so si lahko tudi bolj podrobno ogledali delovanje te rešitve, ki je koristna in uporabna iz več razlogov: odpadna voda iz gospodinjstev je po principu delovanja močvirij ustrezno prečiščena in tako z njo ne onesnažujemo okolja, kar je za območja Natura 2000 in kraški svet še posebej pomembno; z zajetjem in dodatnim čiščenjem v vodni laguni je omogočena ponovna uporaba odpadne vode – v različne namene, najbolj koristna je za kmetijske namene; tako tudi ne obremenjujemo dodatno virov pitne vode; s posnemanjem narave pa ustvarjamo tudi nove življenjske prostore za različne živali in tako prispevamo tudi k povečanju biotske pestrosti, pa tudi naravnem ravnovesju, biotskemu varstvu na kmetijskih površinah…

Travniški sadovnjaki za opraševalce in obratno

Ob letošnjem svetovnem dnevu čebel  oz. »Prazniku opraševalcev«  je ob medonosni čebeli posebna pozornost dana divjim opraševalcem, ki zagotavljajo eno ključnih ekosistemskih storitev, ki je pomembna tako za kmetijstvo kot ohranjanje biodiverzitete.

Dr. Danilo Bevk z Nacionalnega inštituta za biologijo poudarja, da znaša vrednost opraševanja žuželk za slovensko kmetijstvo 120 milijonov evrov na leto in da vsaj polovico opraševanja v kmetijstvu opravijo divji opraševalci, ki so (v slabših vremenskih pogojih) učinkovitejši od medonosne čebele.

Žal, pa intenzivne kmetijske prakse prispevajo k vse večjemu upadu populacije teh žuželk, ki potrebujejo biotsko pestre habitate, ekstenzivne travniške površine, med katere sodijo tudi travniški sadovnjaki.

V projektu Trajnostni sadovnjaki smo v učnih nasadih in različnih izobraževalnih aktivnostih tako posebno pozornost namenili ravno opraševalcem in biotskemu varstvu sadnih dreves v ekstenzivnih nasadih. Postavili smo zavetišča za koristne organizme, posejali cvetoče, medovite rastline, še zdaj skrbimo za pozno košnjo oz. puščamo posamezne predele nepokošene.

Morda na prvi pogled takšna praksa ekonomsko ni učinkovita, a tak sadovnjak omogoča čudovita doživetja in tudi prihranek pri izvajanju ukrepov varstva rastlin, da o pomenu opraševanja niti ne ponavljamo.

Kako se razmere za opraševalce izboljšujejo, je možno spremljati tudi preko mobilne aplikacije World Bee Count; če v naravi opazimo čmrlja, čebelo, metulja ali kakšnega drugega opraševalca, ga fotografiramo in sliko naložimo v aplikacijo. Vabljeni k sodelovanju.

Prilagajanje na podnebne spremembe s prečiščeno odpadno vodo

15. maja po svetu obeležujemo dan podnebnih sprememb. S posledicami teh sprememb se iz leta v leto bolj soočamo, te nas počasi le spodbujajo, da o tem več govorimo in pišemo, iščemo rešitve, odpravljamo vzroke… Seveda lahko takoj s prstom pokažemo na tiste, ki so bolj odgovorni za vse te ukrepe, a vsak lahko tudi sam marsikaj prispeva.

Tudi letošnjo pomlad smo se na posavskem podeželju že soočili z močno sušo, izhlapevanjem, močnimi vetrovi, kar se odraža tudi na stanju naših kmetijskih kultur. Kmetijstvo je od vremenskim razmer, podnebja,  močno odvisno, hkrati pa tudi na spremembe podnebja samo močno vpliva.
Ne glede na različne kmetijske subvencije lahko kaj hitro potrdimo učinkovitost posameznih ukrepov, pa naj gre za zagotavljanje zadostnih količin humusa v prsti, kolobarjenje, biotsko varstvo, zastiranje prsti…

Pomanjkanje vode za zalivanje, ki je na kraškem terenu še toliko bolj izrazito, pa smo se v Zavodu Svibna v okviru projekta Varujvodo odločili zmanjšati tudi s ponovno uporabo odpadne vode iz gospodinjstev – tudi zato, ker že vrsto let ugotavljamo, da padavin v najbolj pomembnem obdobju leta za rast posevkov ni dovolj. Po slabem letu testiranj pilotne hibridne rastlinske čistilne naprave ugotavljamo pozitivne rezultate, z odpadno vodo smo tako tudi že zalivali naše rastline. Na tak način si zagotavljamo pogoje za stabilnejšo samooskrbo s hrano, se prilagajmo spremembam podnebja, hkrati pa zmanjšujemo obremenitev vse bolj ogroženih virov pitne vode.
V zadnji, prečiščevalni, laguni rastlinske čistilne naprave pa nastaja tudi nov življenjski prostor za različne obvodne živali, ki so prav tako koristne pri uravnavanju populacij škodljivcev na kmetijskih kulturah.

Če se želite osebno prepričati, kako naše pilotna rešitev zagotavljan vode za zalivanje kmetijskih površin deluje v prostoru, pa vabljeni na ogled, ki je možen po vnaprejšnjem dogovoru.