Mokrišča in voda

Ob letošnjem svetovnem dnevu mokrišč je izpostavljena tema voda oz. neločljiva povezanost mokrišč in vode.

Precej jih je možno opaziti tudi v našem neposrednem okolju in nekatera (npr. močvirni travniki) zlasti z vidika kmetijske rabe niso travno zaželena in so zato dostikrat podvržena različnim neustreznim posegom.  Večja močvirna območja so pri nas varovana z različnimi predpisi in ukrepi, manjša pa so večinoma spregledana. Če se postavimo v kožo lastnika, pa ta ob prepotrebnem osveščanju potrebuje tudi druge vrste podporo, saj je njegovo mokrišče v dobrobit širši skupnosti.

Ob vse večji vodni krizi je res potrebno zavedanje, da mokrišča

  • naravno filtrirajo onesnaževala, čistijo  in tako zagotavljajo neoporečno pitno vodo;
  • zadržujejo , shranjujejo vodo in zagotavljajo večino naše sladke vode;
  • da tako ohranjajo pri življenju ljudi in naravo; zagotavljajo življenjski prostor cca 40% vseh vrst na svetu;
  • so vir naše prehrane;
  • kot najdragocenejši ekosistem omogočajo storitve v vrednosti 39 bilijonov evrov na leto;
  • ščitijo pred poplavami in nevihtami, saj vsak aker (0,405 ha) mokrišča vpije do 16,85 milijona litrov poplavne vode;
  • pripomorejo k uravnavanju podnebja, saj šotišča skladiščijo dvakrat toliko ogljika kot gozdovi, ogromne količine ogljika pa shranijo tudi slana močvirja, mangrove in rastišča morske trave.  

Zato te ekosisteme, od katerega smo živa bitja tako močno odvisna, ne smemo več uničevati, izčrpavati oz. si prizadevati ravno nasprotno.

Kaj lahko storimo?

  • Ne gradimo jezov, kanalov in ne izsušujemo.
  • Skrbimo za učinkovito rabo vode in zmanjšujemo onesnaževanje sladkovodnih virov.
  • Industrijski sektor ima možnost, da zmanjša porabo vode za 50 %.
  • V kmetijstvu lahko pridelujemo hrano in hkrati postanemo skrbniki mokrišč/vode.
  • Ne tratimo hrane: za 1,3 milijarde ton hrane, ki jo letno zavržemo od vil do vilic, porabimo toliko vode, da bi vsako leto trikrat napolnili Ženevsko jezero.
  • Investirajmo, obnavljamo mokrišča – naravne rešitve za upravljanje z vodnimi viri (trenutno manj kot 1 %).

Primerov dobrih praks je tako po svetu kot po Sloveniji vedno več, z njim se lahko pohvalimo tudi v Zavodu Svibna, kjer smo v okviru  projekta Varujvodo postavili hibridno rastlinsko čistilno napravo, ki deluje po principih močvirja, ob tem pa omogoča ponovno uporabo odpadne vode in zmanjšuje pritisk na vodne vire.

Če se ne zmoremo več postaviti v kožo naših pradavnih prednikov, ki so mokrišča imeli za posebna mistična mesta in so jih zato posebej spoštovali, pa do mokrišč odgovorno pristopimo zaradi lastnega preživetja.

Pogled v leto 2020

Leto 2020 je bilo posebno tudi za naš Zavod Svibna, čeprav morda ravno zaradi prostovoljske naravnanosti nismo čutili toliko finančnih posledic. Reševalo pa nas je tudi »minulo delo« – zlasti zaloge jabolčnega soka in pa že izvedene aktivnosti v okviru projekta Varujvodo.

Izpadlo je sicer kup izobraževalnih in drugih srečanj, obžalujemo vsa že dogovorjena – zlasti  na področju kmetijstva oz. sadjarstva, pa strokovno ekskurzijo… Tudi obiskov Ajdovske jame je bilo precej manj (v celem letu je bilo 61 obiskovalcev).

Smo pa uspešno zaključili 2. fazo projekta Varujvodo, v okviru katerega smo spremljali učinkovitost čiščenja odpadne vode v naši hibridni rastlinski čistilni napravi, sodelovali pri promocijskih aktivnostih in omogočili oglede zainteresiranim. Uspelo nam je izvesti tudi nekaj srečanj našega pevskega krožka, s predavanjem dr. arheologije Alje Žorž in kresovanjem smo obeležili letošnje evropske dneve arheologije, septembra pa s pevsko bralnim dogodkom obeležili še nacionalni mesec skupnega branja. Aktivno smo sodelovali tudi v skupini za kmetijstvo Mreže Plan B za Slovenijo ter vodili in uspeli s prijavo projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja na 3. poziv Las Posavje za sredstva Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja,  spremljali netopirje v Ajdovski jami, proizvedli pa tudi nove zaloge jabolčnega soka iz posavskih travniških sadovnjakov.

Tako leto 2021 pričakujemo umirjeno in z veseljem nad novimi izzivi.

Povabilo v raziskovalni študijski krožek Ajdovske zgodbe iz Posavja

V okviru projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja oz. na kratko Ajdi! (s katerim uradno začenjamo z 1.1.2021) vabimo vse zainteresirane iz Posavja v raziskovalni študijski krožek, v okviru katerega  bi radi raziskali in pobliže spoznali vse lokacije v regiji, ki imajo v nazivu »ajdovski«, »ajdov« ipd. – pa naj gre to za imena krajev, ledinska poimenovanja, poimenovanja posameznih naravnih zanimivosti , ali pa spomin na pripoved starih staršev, starejših sosedov  ipd., ali ljudske pesmi, zgodbe, v katerih »nastopajo« Ajdi. Tako bomo skupaj odkrivali, kdo so bili in kako so živeli ti skrivnostni Ajdi, obenem pa spoznavali zanimive kotičke naše regije.

Če imate raziskovalno žilico ali pa bi radi svoje znanje delili naprej, toplo vabljeni, da se nam pridružite. Veseli bomo tako mladih kot starejših udeležencev.

Srečanja bomo prilagodili epidemiološkim razmeram, načrtujemo jih v živo, na sedežu Zavoda Svibna, še več pa na terenu, izjemoma pa tudi preko svetovnega spleta.

Zainteresirani  čimprej kontaktirajte Bernardko Zorko na info@zavod-svibna.si oz. svibna1@gmail.com, tel. 031 329 625.

Začnemo kmalu v začetku leta 2021!

Za ilustracijo pa zapis iz knjige Marije Krejan Vse sorte je že blou (Založba Kmečki glas, Ljubljana, 1999):

»U starih cajteh sa tod žvel hudou velik lde, velikani.  Ajdi  sa jem rjekl. Skrival sa  se pud zemlo v jamah. Se je še zdej Ajduska lukja pud Višucam tandl pr Sav, k se gre na Pjavšk. Pravja, de se pud Višucam lukja začne, puol greš pa lahk pud zemlo skuz da Ajduske jame tam u Nemšk vas.« (Lomno, 1995)

Projekt Ajdi! je sofinanciran s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru 3. poziva LAS Posavje.

Odziv na osnutek Zakona o spremembah zakona o kmetijskih zemljiščih

V preteklem tednu se je zaključilo javno podajanje mnenj in pripomb na Zakon o spremembah zakona o kmetijskih zemljiščih. Ta med drugim prinaša spremembe na področju pozidave kmetijskih zemljišč, podrobneje opredeljuje nosilca kmetijskega gospodarstva, vrstni red upravičencev nakupa kmetijskih zemljišč ter določa primerljivost kmetijskih zemljišč glede na rabo.

V Zavodu Svibna smo se  v okviru delovanja na področju trajnostnega razvoja podeželja z mnenji in pripombami odzvali na tiste predloge zakonskih sprememb, ki po našem mnenju lahko negativno vplivajo na kmetijsko, naravno in kulturno krajino, kot tudi poseljenost podeželja. Ob tem smo dodali nekatere predloge, ki bi lahko spodbudili ekološke oblike kmetovanja in pridelavo sadja.

Pritiski na pozidavo in posledično degradacijo kmetijskih zemljišč so še vedno veliki in se posledično odražajo tudi v trenutnem predlogu Zakona o spremembah zakona o kmetijskih zemljiščih.

Na tem področju smo pozdravili določene spremembe, ki med drugim podrobneje opredeljujejo in dopuščajo gradnjo objektov za namene direktne rastlinske pridelave (rastlinjaki…), za namene blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe… Prav tako izražamo strinjanje o nameri prepovedi postavljanja reklamnih panojev na kmetijska zemljišča, ki kazijo krajinsko podobo izven urbanih območij.

V posredovanih pripombah  pa smo MKGP podali nasprotovanje dodatnim pozidavam na kmetijskih zemljiščih z objekti in stavbami, ki so sicer namenjeni za kmetijsko dejavnost, vendar sodijo v funkcijske celote kmetijskih gospodarstev in območja stavbnih zemljišč.  Predlog sprememb s strani MKGP namreč že prinaša možnosti zamenjave kmetijskih zemljišč s stavbnimi, pod pogojem enake kakovosti zemljišča. To v praksi pomeni, da imajo s predlogom MKGP kmetijska gospodarstva že predvideno možnost prilagajanja in povečanja stavbnih zemljišč znotraj kmetijskih gospodarstev, zato je dodatno povečanje obsega gradenj na kmetijskih zemljiščih v uporabi nedopustna. » Nepregledna« pozidava kmetijskih zemljišč bi imela za posledico pospešitev degradacije tradicionalne kmetijske, kulturne in naravne krajine, dodatno pa bi prispevala k urbanizaciji podeželskih naselij.

Na področju prometa s kmetijskimi zemljišči smo pri predlogu Zakona o spremembah zakona o kmetijskih zemljiščih pozdravili namero po podrobnejši opredelitvi vrstnega reda upravičencev nakupa in zakupa kmetijskih zemljišč.  V prid povečevanja funkcijskih celot kmetijskega gospodarstva so omejitve prednostnega nakupa zainteresiranih, ki ne izhajajo iz lokalnega okolja dobrodošle, primerno je tudi predlagano sosledje, ki daje od zgoraj navzdol prednost solastniku, mejašu, zakupniku, starim med 18 in 40 let, kmečkim zavarovancem, skladu kmetijskih zemljišč in ostalim. Izrazili pa smo nestrinjanje, da sem med nekatere pogoje upravičenosti poskuša dodati tudi doseganje spodnje meje 5ha primerljivih kmetijskih površin.

V Sloveniji je bilo po  podatkih SURS v letu 2016 kar cca 36.240 kmetijskih gospodarstev, ki po velikostnem razredu obdelujejo med 1 in 5 ha kmetijskih zemljišč, zato je tak predlog MKGP diskriminatoren do več kot polovice kmetijskih gospodarstev v Sloveniji ter v nasprotju s temeljnimi usmeritvami krovnih dokumentov kmetijske politike v prihodnjem obdobju, ki postavljajo v ospredje podporo za ohranitev manjših in srednjih kmetij. Te imajo poleg proizvodnega potenciala tudi številne druge pozitivne učinke. Iz  socialno ekonomskega vidika prispevajo k stabilnosti in poseljenosti podeželja, ob tem pa v bodoče predstavljajo ključne člene pri prehodu v trajnostno naravnano kmetijstvo, pri ohranjanju biotske pestrosti in nenazadnje pri blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe. Kmetijska gospodarstva lahko izkazujejo svoj proizvodni potencial že z registracijo KMG v RKG, oddajo vloge, pa tudi z možnostjo opravljanja dopolnilnih dejavnosti v večini z minimalnim obsegom 1 ha PKP. Kmetijska zemljišča poleg razvojnih podpor tako predstavljajo razvojni potencial vsem, ki želijo kmetovati, omenjeni predlog MKGP pa izloča velik del ravno tako upravičenih deležnikov pri nakupu kmetijskih zemljišč.

V zakon o spremembah zakona o kmetijskih zemljiščih je bila s strani MKGP predlagana tudi razvrstitev zemljišč glede na rabo in medsebojno primerljivost. V Zavodu Svibna smo predlagali, da se rabi ekstenzivni sadovnjak spremeni primerljivost  na najmanj 1ha iz sedanjih 2ha. Odprava »krivice« in posledična spodbuda za povečanje ekstenzivnih (travniških) sadovnjakov zlasti na OMD območjih bi imela izjemen »trajnostni« učinek na izboljšanje biotske pestrosti v kmetijski krajini, prilagajanje na podnebne spremembe, povečanje pridelave sadja in sadnih izdelkov, povečanje ekološke pridelave ter izboljšanje  socialno ekonomskega položaj kmetijskih gospodarstev predvsem na OMD območjih. Slovenija za lastne potrebe pridela le cca 40% sadja. Bistveno manj pridelamo ekološkega sadja.

Ekstenzivni  sadovnjaki imajo največji delež biotske pestrosti v kmetijski krajini, zato poleg gospodarskih funkcij opravljajo tudi številne ekosistemske funkcije, predstavljajo habitat ali nadomestni habitat številnim ogroženim živalskim in rastlinskim vrstam.

Za zmanjšanje zaostanka v razvoju ekološkega kmetijstva, ekološki proizvodnji sadja, izboljšanja ekosistemov  je torej nujno potrebno spodbuditi zasadnjo ekstenzivnih sadovnjakov. Menimo , da je sprememba ocene primerljivosti ekstenzivnih sadovnjakov v tem zakonu korak v pravo smer.

Ob zimskem kresu 2020 s pogledom naprej

Leto 2020, ki je zaradi svoje prestopnosti napovedovalo nepredvidljive, tudi neljube dogodke, se končno zaključuje. Izkušnje, ki nam jih prineslo, pa kljub vsemu niso enoznačne. Spremembe, ki smo jih deležni, sicer različno sprejemamo in presegamo, kot smo si ljudje med seboj različni v izhodiščih življenjskih situacij, v katerih smo. Pa vendarle bi lahko vsak našel med vsem skupaj tudi kaj dobrega, pozitivnega…

Zavodu Svibna je tako leto 2020, kljub pomanjkanju srečanj z našimi obiskovalci in člani, prineslo kar nekaj dobrih izhodišč, s katerimi optimistično pogledujemo v leto 2021. Napovedujemo nove zgodbe z željo, da se v njih srečamo.

 

Anketa v okviru priprave Akcijskega načrta za razvoj ekološkega kmetijstva

Po 5 letih brez akcijskega načrta za razvoj ekološkega kmetijstva, je v letošnjem letu pod okriljem MKGP v  pripravi Akcijski načrt za razvoj ekološkega kmetijstva do leta 2027 (ANEK). Gre za pripravo enega pomembnejših dokumentov, ki naj bi bil v okviru kmetijske politike in strategije eden ključnih za doseganje ciljev Strategije od vil do vilic, ter Strategije o izboljšanju biotske pestrosti v okviru Evropskega zelenega dogovora. 

Do leta 2030 je med glavnimi cilji tudi povečanje ekoloških kmetijskih površin do najmanj 25% skupnih kmetijskih površin. Trenutno imamo v Sloveniji nekaj manj kot 10% ekoloških kmetijskih površin v uporabi, kar pomeni, da bo za dosego tega cilja v manj kot 10-ih letih potreben usklajen in korenit angažma vseh deležnikov na področju ekološkega kmetijstva.  

Da bo ANEK učinkovit pri zagotavljanju zastavljenih ciljev, želijo pripravljavci v pripravo dokumenta vključiti čim širši krog deležnikov na področju ekološkega kmetijstva v Sloveniji.

V okviru priprave se je že zvrstilo 10 tematskih delavnic z zainteresirano javnostjo, pred dokončno pripravo strategije pa želijo upoštevati tudi mnenja javnosti. V ta namen je posredovana spletna anketa za podajanje vaših mnenj. Anketa je anonimna.

K izpolnjevanju ankete, do katere pridete po tej povezavi >>>>,  vabimo tudi v Zavodu Svibna, saj je vključevanje širše zainteresirane javnosti, ključnega pomena ne le pri pripravi dokumenta, ampak tudi doseganju zastavljenih ciljev.

Rok za izpolnjevanje ankete je do 23.12.2020.

Delavci pod zemljo na svetovni dan tal

5. decembra obeležujemo Svetovni dan tal, ki je namenjen ozaveščanju o pomenu tal. Da tla (rodovitna prst) predstavljajo enega od neobnovljivih oz. počasi obnovljivih naravnih virov, saj je njihovo nastajanje in obnavljanje dolgotrajen proces, ki lahko traja več tisočletij, je drugo dejstvo, namreč da se debelina in kakovost rodne prst močno zmanjšuje, toliko bolj zaskrbljujoče. Tla so osnova za vse življenjske procese, saj je nanje vezano kar 90 odstotkov svetovne pridelave hrane. Vzdrževanje rodovitnosti tal je zato zelo pomembno, ključno vlogo pri tem pa imajo talni organizmi. Ti »delavci pod zemljo«, ne zgolj krti, deževniki, stonoge, črvi ipd, ki jih vidimo, ampak  ob njih tudi množica nam nevidnih mikroorganizmov,  bistveno prispevajo k procesom, s katerimi poskrbijo, da so tla živa in rodovitna.  Dandanes je izguba biotske raznovrstnosti zaskrbljujoča, vpliva pa tudi na tla, ki so dom več kot četrtine biotske raznovrstnosti našega planeta.  V eni sami žlički zemlje je več živih organizmov, kot je ljudi na Zemlji.  Talni organizmi so odgovorni za številne ekosistemske procese, od katerih smo ljudje odvisni: od podpiranja rasti rastlin, do shranjevanja ogljika, so pa tudi zbiralniki za zdravilne snovi. 

Ohranjanje biološke pestrosti tal in talnih organizmov je torej ključnega pomena za vzdrževanje rodovitnih in zdravih tal, kar pa dosežemo tako, da zemlje, prsti globoko ne preoravamo oz. lopatamo, da ne uporabljamo pesticidov, ki uničujejo to življenje v tleh, da dodajamo humus, t.i. efektivne mikroorganizme, omogočimo prezračenost tal,  ne teptamo prsti s težkimi stroji, ne gnojimo z umetnimi gnojili, pazimo, da prst ne ostane gola… kar pomeni odločen odklon od večinske kmetijske prakse v smer ekološko sprejemljivih oblik kmetovanja. 
Ob neustreznih kmetijskih praksah so seveda tudi drugi dejavniki, ki vplivajo na življenje v tleh, kakovost tal in količino rodne prsti…

Kratki videi, ki so jih pripravili v FAO, nazorno prikazujejo, zakaj so rodovitna, zdrava tla naše največje bogastvo in kaj lahko kmetje, ljubiteljski vrtnarji in nekmetje skupaj naredimo, da preprečimo onesnaževanje in erozijo tal..

Projekt Varujvodo kot primer dobre prakse pri doseganju ciljev Agende 2030 OZN

K doseganju ciljev Agende 2030 za trajnostni razvoj, ki je bila septembra 2015 sprejeta na vrhu OZN o trajnostnem razvoju, se je zavezala tudi Slovenija.

Agenda 2030 na uravnotežen način povezuje tri dimenzije trajnostnega razvoja – ekonomsko, socialno in okoljsko – in jih prepleta skozi 17 ciljev trajnostnega razvoja, ki jih bo potrebno uresničiti do leta 2030. Pomembna značilnost nove agende je univerzalnost: ob upoštevanju nacionalnih okoliščin bodo njene cilje uresničevale vse države sveta, tako države v razvoju kot tudi razvite države.

Vlada RS je 7. decembra 2017 sprejela Strategijo razvoja Slovenije 2030, krovni razvojni okvir države, ki v ospredje postavlja kakovost življenja za vse. S petimi strateškimi usmeritvami in dvanajstimi medsebojno povezanimi razvojnimi cilji postavlja nove dolgoročne razvojne temelje Slovenije,  z vključevanjem ciljev trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov pa Slovenijo uvršča med države, ki so prepoznale pomen globalne odgovornosti do okolja in družbe.

V 2. poročilu  oz. prostovoljnem nacionalnem pregledu (»Implementacija ciljev trajnostnega razvoja«) je v letu 2020 kot primer dobre prakse v okviru doseganja cilja 6 »Vsem zagotoviti dostop do vode in sanitarne ureditve ter poskrbeti za trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri« so pripravljavci poročila prepoznali tudi projekt »Varujvodo« in v okviru tega tudi naša prizadevanja in rešitve o možnosti ponovne uporabe odpadne vode, predvsem za namakanje.

Na tak način je dano posebno priznanje tudi nevladnim organizacijam, ki smo lahko tudi pomemben člen pri ustvarjanju naše skupne prihodnosti, kar so v sklepnem delu uvoda tega poročila zapisali pripravljavci tega dokumenta: »Z zavedanjem, da smo prav vsi prebivalci Slovenije ključni gradniki naše lastne prihodnosti in ob iskrenem ter aktivnem upoštevanju načela, da se ne sme nikogar puščati ob strani (ang. leaving no one behind) verjamemo, da smo tekom priprave drugega prostovoljnega nacionalnega pregleda doseganja ciljev trajnostnega razvoja uspeli izgraditi trdno skupnost raznolikih deležnikov

Ajdovska jama – mesto za stik s predniki tudi danes

Arheološke najdbe v Ajdovski jami pri Nemški vasi na pričajo o tem, da je bila Ajdovska jama v pradavnini (mlajši kameni dobi) nekropola – pokopališče – ljudi v daljšem časovnem obdobju. So pa po ostankih kurišč odkrili tudi to, da jih kurili tudi več sto let po zadnjem pokopu, kar kaže na to, da so jamo obiskovali tudi z namenom stika s predniki. Morda ravno v tem letnem času, ko spet drugo izročilo govori, da so zdaj meje med svetom živih svetom rajnkih zelo tanke, in da je možno z rajnkimi lažje komunicirati kot skozi leto.

Pradavni predniki so se sicer s svojimi rajnkimi znali pogovarjati tudi skozi ostale dni leta, v tem letnem času pa so jim namenili še posebno zahvalo. Šlo je za čas t.i. “zadnje žetve”, ko so bili še zadnji pridelki pod streho, ko se zemlja spravlja k počitku, regeneraciji za nov začetek. Zato je marsikaterim kulturam to pomenil tudi obrat leta, ki so ga praznovali z radostjo in hvaležnostjo. Rajnkim pa so v zahvalo, ker so verjeli, da jim skozi leto ves čas stojijo ob strani, dajali tudi fizične darove – hrano, pijačo… Tudi v slovenskem izročilu še velja, da je potrebno na praznik vseh svetih pri prazničnem kosilu oz. večerjo pripraviti pogrinjek pri mizi tudi za pokojne in jim pustiti čez noč poln kozarec vina. V keltskem izročilu pa piše, da so za hrano dušam rajnkih svojcev v zemljo zakopali jabolka.

Tudi svetloba, toplota dušam iz onostranstva dobro deneta, zato se je te dni nekoč kurilo kresove, dandanes pa to ohranjamo s svečami, čeprav velikokrat v nerazumnih količinah.

Letos, tu zaradi vseh ukrepov, ki jih je potrebno spoštovati, v ospredje prihaja tudi zavedanje, da lahko stik s svojimi pokojnimi sopotniki vzpostavimo kjerkoli, ne nujno na pokopališču; prej na posameznih mesteh, ki nas na rajnke spominjajo, ko so bili še v svetu živih… Pa morda tudi na mesteh, ki v simbolnem in dejanskem pomenu predstavljajo prostor, kjer se duše rade nahajajo, kjer mejo svetov lažje prehajajo… Po mnenju mnogih, je takšno mesto tudi Ajdovska jama. Je prostor, kjer se življenje konča in začne na novo.. Je prostor regeneracije. Tudi še živečih duš.

Ajdovska jama ponovno vabi k obisku

S hladnejšimi dnevi se ponovno odpira Ajdovska jama! Dediščino Ajdov in zgodbe pradavnine, naravne zanimivosti in zdravilno energijo prostora boste  lahko odkrivali in uživali od 15. oktobra 2020 do 15. aprila 2021 . Toplo vabljeni na obisk, ki je možen po vnaprejšnjem dogovoru.  Zaradi upoštevanja ukrepov NIJZ v zvezi z epidemijo COVID-19 je obisk možen le za posameznike in skupine do 10 oseb oziroma družine.  Bodite zunanjim razmeram primerno oblečeni in obuti, s seboj pa imejte tudi ročno ali čelno svetilko.

Več informacij na www.ajdovska-jama.si