Bela Bizonka v Ajdovski jami

V soboto, 13. aprila 2019, smo na jasi pred Ajdovsko jamo in delček tudi v sami jami ponovno pripravili obredno predstavo Bela Bizonka v izvedbi dr. Romane Ercegović .

Čeprav gre za legendo in izročilo  iz povsem drugega konca sveta, je  le-to zelo blizu starodavnemu izročilu Ajdovske jame in še vedno aktualno in živo tudi v sodobnem času. Govori o lepoti bivanja, svetosti narave in človeka. Po izročilu se je Bela Bizonka, ženska iz duhovnega sveta, pred nekaj tisočletji prikazala plemenu Lakota in ljudi popeljala na pot lepote. Pokazala jim je, kako se povežejo s subtilnimi dimenzijami bivanja, jih naučila svetih obredov (med njimi obred Svete pipe), jim razkrila prerokbo o preobrazbi sveta in jim obljubila, da se bo vrnila v času velikih težav človeštva. Takrat naj bi prišla, da nas spomni na modrost srca in na svoje resnične sanje (in dejansko se je ta  prerokba pred nekaj leti dejansko uresničila)…

V nadaljevanju pa je Romana pripovedovala tudi intimno zgodbo ženske, o njenem hrepenenju po svetosti v svojem življenju. V srečanju s Črno Boginjo v  procesu potovanja v svojo notranjost spoznava, da je ta tukaj in zdaj, v njej sami, v naravi, v ljudeh, da se mogočnost in milina ljubezni skriva tudi v njeni temi, bolečini, pod bremeni in lažmi, v katere se je naučila verjeti.

V sklepnem dejanju predstave smo sledili povabilu Črne Boginje v Ajdovsko jamo, ki je v kontekstu predstave delovala (in tudi sicer) kot eno veliko srce: »Dobrodošla doma, draga sestra. Prišla si v svoje srce…«

Srčnost je tudi sicer prevevala vse obiskovalce in organizatorje dogodka, ki so kljub neugodnim vremenskim napovedim pogumno prišli in vztrajali na jasi pred jamo, za kar nas je Narava tudi nagradila. In kot j navedla avtorica predstave: »Prava magija se dogaja izven cone udobja. «Sedeč ob ognju smo se potopili v globine Duše, Bela Bizonka pa nam je podelila svojo sveto žensko modrost, pradavni spomin na našo vseobsegajočo povezanost in čisto ljubezen do Zemlje…

Še dotik poezije iz predstave:

“Spomni me na moje sanje, sem ji rekla.
Sanjalka sem.
Sanjalka, ki išče nekaj,
kar je v tem svetu že zdavnaj pozabljeno.

Kaj mi bo življenje
brez lepote.
Kaj mi bo življenje
brez sanj.

Preprosta sreča je tisto,
kar iščem.
Preprosta ljubezen je to,
po čemer hrepenim.«

Avtorica poezije Romana Ercegović, iz predstave Bela Bizonka

O šegah skozi leto z ljudsko pesmijo

V četrtek, 28. marca 2019 smo v okviru srečanj študijskega krožka »Staro izročilo za nove dni«  gostili priznano raziskovalko ljudskega izročila, gospo Dušico Kunaver,  ki nam je v predavanju »Šege in pesmi pod lipo domačo – od januarja do decembra« predstavila oz. spomnila na slovenske šege v letnem in življenjskem krogu.  Le-te izvirajo tisočletja nazaj, v čase, ko je bil človek še močno povezan z naravo in s pomočjo različnih obredov, katerih ostanek so ljudske šege, komuniciral z njo.

Posebej smo se dotaknili ljudske pesmi, ki je bila stalna spremljevalka vseh pomembnih dogodkov in opravil, in ki hkrati ob pozornem branju/poslušanju besedila odraža tudi  dejansko življenje določenega obdobja (podobno kot ljudske pripovedi) daleč nazaj v zgodovino. Posebnost in prednost ljudske pesmi je ta, da ne zahteva publike oz. je tudi noče, temveč spodbuja, da jo poje celotno občinstvo (kar nakazuje tudi ponavljanje verzov v pesmi, z namenom, da se pridružijo petju tudi tisti, ki pesmi ne poznajo).

Obujanje in odkrivanje pozabljenih šeg smo tako prepletli s prepevanjem številnih ljudskih pesmi, kar nas je še posebej povezalo in napolnilo s pozitivnimi vibracijami.

Podobno druženje z gospo Dušico se obeta tudi v jesenskem času.

Na dan vode o potencialih odpadne vode na podeželju

Ob mednarodnem dnevu vode, 22. marca 2019, smo na sedežu Zavoda Svibna okviru projekta »Učinkovito čiščenje odpadnih voda za ohranjanje vodnih virov« oz. z akronimom »Varujvodo“, sofinanciranem s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru 1. poziva LAS Posavje,  pripravili prvi javni dogodek  o pomenu ustreznega čiščenja odpadnih voda in njene ponovne uporabe.

Uvodoma smo obiskovalcem predstavili zaključno fazo izgradnje kombinirane rastlinske čistilne naprave, ki nastaja v okviru navedenega projekta, in na kateri se bodo v naslednji fazi izvajala testiranja ustreznosti prečiščene vode za ponovno uporabo v kmetijstvu.

Zbrane je pozdravil tudi g. Rafael Jurečič, predstavnik Občine Krško, ki je vodilni partner projekta, g. Aleš Levičar iz družbe Kostak d.d., ki je tudi eden od partnerjev projekta, pa je nato podrobneje predstavil ostale aktivnosti in cilje projekta, predvsem pa že delujočo svetovalno pisarno, v kateri je občanom na voljo brezplačno svetovanje o učinkovitem čiščenju komunalnih odpadnih voda z malimi komunalnimi čistilnimi napravami (MKČN) na območjih razpršene gradnje, kjer lokalna skupnost ni obvezana zgraditi javni kanalizacijski sistem.

V osrednjem delu dogodka pa je Sašo Obolnar, ki v Zavodu Svibna izvaja večino strokovnega dela na projektu,  predstavil problematiko rabe in dostopnosti vode na podeželju ter tudi opozoril na potencial ter nujnost čiščenja in ponovne rabe ustrezno prečiščene odpadne vode. V Posavju v hribovitih predelih se zlasti kmetijstvo v poletnih mesecih vedno pogosteje sooča s pomanjkanjem vode, ki resno ogroža stabilno pridelavo hrane, vse pogostejši sušni stresi povečujejo požarno ogroženost ter dodatno prizadenejo naravne procese, prostoživeče živali, rastline…

Kot eno od rešitev prilagoditve na posledice podnebnih sprememb tako v Zavodu Svibna razvijamo kombinirano rastlinsko čistilno napravo  z vertikalno in horizontalno gredo ter prezračevalno  vodno laguno, ki naj bi odpadno vodo dovolj prečistila, da bi bila primerna tudi za zalivanje kmetijskih površin. Rešitev bomo preverjali s pomočjo podrobnih analiz, ki jih bo izvajal pooblaščeni laboratorij, z rezultati pa  bomo sproti seznanjali zainteresirano javnost, kateri bomo namenili še nekaj uporabnih delavnic in predstavitev. 

Dejstvo je, da je v naravi vse povezano, tako tudi odpadna in pitna voda. Če želimo ohraniti kvaliteto pitne vode, je med drugim potrebno poskrbeti tudi za ustrezno prečiščenje odpadne vode, zlasti na občutljivih kraških območjih kakršen je tudi osameli kras Krškega gričevja. Z ustreznim prečiščenjem  odpadne vode in njeno ponovno uporabo pa ne vplivamo le zna zmanjšanje onesnaženja vodonosnikov, ampak tudi obremenitev, porabo pitne vode, kar ob ekoloških prinaša tudi pozitivne ekonomske učinke, pa tudi socialne – saj pri uveljavljanju pravice do pitne vode »ne smemo prezreti nikogar«, kot je tudi moto letošnjega mednarodnega dneva vode.  

Kamni, minerali, kristali – ponovno v našem življenju

Na letošnji Valentinov dan je naša Samooskrbna skupnost gostila zanimiv par, Dano in Vilija Rakovc, ki se že več kot tri desetletja ukvarjata s kristali in minerali.

Nekoč (od pradavnine sem), marsikatera ljudstva narave pa še danes, so imeli do kamnov prav poseben odnos, imeli so jih za živa bitja, kamene ljudi. Z njimi in ob njih so opravljali različne obrede, molitve, meditacije, saj so verjeli, da jim s svojimi vibracijami pomagajo v različnih življenjskih situacijah.

Gosta pa sta z nami na humoren način delila sodobna spoznanja glede lastnosti posameznih kristalov in mineralov, njihove uporabnosti v različnih naših telesnih, čustvenih in mentalnih stanjih, podpori našim značajskim lastnostim (povezanih tudi s astrološkimi predispozicijami), v odnosu do sebe, drugih, do zastavljenih ciljev…

Precej njunih kamnov  in kristalov je z različnim namenom odšlo s posameznimi udeleženci dogodka, veliko vprašanj in dilem je bilo pojasnjenih… veliko pa jih še čaka na ponovitev, ki jo načrtujemo v pozni jeseni.

Ponovili smo tečaj obrezovanja sadnih dreves

Skorajda ob letu osorej, 1. in 2. februarja 2019 smo medse ponovno povabili Matjaža Zupančiča, profesionalnega sadjarja in vrtnarja, avtorja številnih strokovnih člankov, mentorja številnih raziskovalnih projektov, ki nam je v intenzivnem tečaju  obrezovanja sadnih dreves predstavil zgodovino rezi sadnega drevja, njen vpliv na fotosintezo in uspešnost pri pridelavi sadja, fiziološko tehnične zakonitosti in cilje rezi v različnih obdobjih razvoja sadnega drevesa, tehnike oblikovanja krošenj, pa tudi tehnike rezi v posebnih primerih, kot so pomlajevanje, rekonstrukcija in sanacija drevja. Zelo uporabni so bili praktični prikazi rezi in številni odgovori na povsem konkretne praktične rešitve, ki so jih rabili posamezni udeleženci, ti so prišli na tečaj iz različnih krajev Slovenije.

Predstavili pa smo tudi projekt in opremo za obrezovanje  in predelavo sadja, ki smo jo nabavili v okviru projekta »Priložnosti v posavskih tradicionalnih sadovnjakih«.

Tečaj sta soorganizirala Zavod Obilje in Zavod Svibna, ki si vsak zase in družno prizadevata za širitev trajnostnih, sonaravnih praks prehranske samooskrbe.

Več >>>

Voščilo ob obratu leta

Dragi prijatelji, sodelavci, podporniki…

Hvala vam, da ste v preteklem letu delili z nami lepe trenutke, znanje in izkušnje, nas podpirali na daljavo in nam pomagali rasti v vseh razsežnostih…
Naj vam novo leto skupaj z mladim soncem prinese svežih moči, topline v odnosih in ravno toliko izzivov, kolikor jih potrebujete za svoj osebni razvoj, in pa vam ljubih ljudi, ki vam bodo stali ob strani…

In naj bo sreča tudi  v naših srečanjih!

Zavod Svibna

Premierni kresni dogodek v Ajdovski jami

28. decembra 2018 smo si zase in obiskovalce priredili prav poseben praznični dogodek v Ajdovski jami.

S pomočjo slovenskega ljudskega izročila (pripovedi in pesmi) in čudovito mističnimi glasbenimi vložki smo želeli občutiti praznični čas tako kot so ga doživljali naši davni predniki, ki so se v tesni povezanosti z naravo veselili mladega Sonca, svežih energij in se ob skupnem ognju bodrili v temnih dneh.

Ajdovska jama je svojo sporočilnostjo in svojimi usklajenimi močmi pridala svoj čar, posebno čarobnost pa sta v prostor vnesla glasbenika Lucijan Cetin na klaviaturah in Tjaša Cepuš na flavti, kristalni harfi in drugih energijskih instrumentih, ljudsko izročilo pa sta prepletali Katja Puntar iz KD Fabularij in Bernardka Zorko iz Zavoda Svibna, ki sta bila tudi soorganizatorja dogodka.

Šlo je za premierno izvedbo, ki kar kliče po ponovitvah v različnih letnih časih…

Več:  >>> foto album in >>> videoposnetek in  v  >>>Posavskem Obzorniku

Samooskrbna skupnost v novi sezoni

V sezoni 2018/2019 nadaljujemo s srečanji študijskega krožka »Samooskrbna skupnost«. Poudarek tokrat dajemo zdravju in gozdu, niso pa izključene tudi ostale teme.

Naša srečanje nove sezone smo začeli s predavanjem Antona Komata, nadaljevali smo s spoznavanjem Tui-Na masaže(gost Gregor Kodrič), se pobliže seznanili z naravnimi rešitvami proti bolečinam (v gosteh smo imeli Sanjo Lončar), v nadaljevanju pa načrtujemo še nekaj srečanj, povezanih z gozdom idr.

Toplo dobrodošli.

Najboljše, kar lahko da narava

Letos je bila narava preradodarna, kar smo lahko občudovali v sleherni pokrajini.

Zlasti so poglede privabljala travniška sadna drevesa s svojimi živobarvnimi plodovi.

Da bi tega čudovitega daru narave na travni ruši ostalo in zgnilo čimmanj, smo letos v Zavodu Svibna poleg domačega sadja po hribovitih krajih Posavja  pobrali lep zalogaj starih domačih sort jabolk – od kosmačev, mošanceljev, krivopecljev, carjevičev, bobovcev… in v sodelovanju s Kmetijo Ratajc iz Rovišča pripravili enkraten  sok, ki je zaradi postopka homogenizacije, moten, zato pa zajema več sadnega deleža kot bistri, filtrirani sok.

Sok, ki je brez slehernega agrokemičnega posega, z dreves še skoraj neokrnjene narave, zračnih in sončnih leg, tako vsebuje najboljše, kar lahko da narava.

V zavodu ga ponujamo tudi vsem zainteresiranim, so pa količine omejene.

S to jesensko akcijo nadgrajujemo posavski projekt »Trajnosti sadovnjaki«,  prihodek od prodanega soka pa nam bo zagotovil del sredstev za ostale nepridobitne dejavnosti zavoda, predvsem pa ohranjanje dediščine travniških sadovnjakov.