Do ajdovskih zakladov v Posavskem muzeju Brežice in sromeljski Ajdovski jami

Na zadnjo septembrsko nedeljo smo ajdovsko raziskovanje začeli v brežiškem gradu, kjer domuje Posavski muzej Brežice.

Tudi brežiški grad naj bi po zapisih Janka Orožna iz l. 1936 (Gradovi in graščine v narodnem izročilu  I. Gradovi in graščine ob Savinji, Sotli in Savi) sezidali ajdje: Brežiški grad je sila star; zgradili so ga ajdje.. To so bili ljudje, tako močni in veliki, da so imeli hrast za palico. Do polovice so zidali grad kleče, preko polovice pa stoje.« Sedanja grajska stavba seveda ne izhaja iz tistih časov.. Lesena utrdba naj bi na  brežičku ob Savi sicer že stala v 11. stoletju..  Predkrščansko, ajdovsko obdobje pa se skriva v tleh, saj grad stoji na širšem arheološkem območju »Brežice –  Arheološko najdišče Mestno jedro-Sejmišče«, na katerem so pod srednjeveškimi plastmi mestnega jedra najdene  naselbinske ostaline  iz neolitika, pozne bronaste dobe in rimske dobe ter delno poškodovano žgano grobišče iz mlajše železne dobe, Sejmišče pa se med bogatimi grobnimi najdbami ponaša tudi s keltskim bojnim vozom…

Posavski muzej Brežice, ki je tudi  partner projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja, pa hrani še  pravo zakladnico najdb iz različnih ajdovskih lokacij po Posavju. Tako smo si v družbi direktorice muzeja, Alenke Černelič Krošelj,  ogledali zakladno bronastodobno  depojsko najdbo iz Ajdovske jame iz Silovca pri Sromljah,  bronasto sekirico iz Ajdovsko oz. Levakove jame pri Podbočju in številne predmete iz Ajdovske jame pri Nemški vasi. Na velikane  iz grške mitologije (kar naj bi po slovenskem mitološkem izročilu ajdje tudi bili), pa smo bili pozorni tudi v čudoviti baročni viteški dvorani, ki jo krasijo  prizori iz grško-rimske mitologije oz. Ovidovih metamorfoz.

V restavratorski delavnici pa nas je restavrator Darko Prah seznanil še s postopkom nastajanja keramičnih replik na primeru vrčka iz Ajdovske jame.

Razpoložljivi čas je kar prehitro minil, saj muzej hrani množico zanimivih predmetov iz različnih obdobij posavske zgodovine, je pa to gotovo razlog za ponovni obisk. Več o Posavskem muzej Brežice >>>

V nadaljevanju popoldneva pa smo sončno svetlobo lovili še na sončnem Silovcu pri Sromljah s ciljem, da si ogledamo že omenjeno Ajdovsko jamo, kraj zakladnega depoja iz 2. tisočletja pred našim štetjem. Tudi tam smo bili deležni čudovitega gostoljubja z odličnim ribjim prigrizkom Okrepčevalnice Kranjčič >>>, se sprehodili po delu sromeljske Poti Vina in sonca ter spoznali različne utrinke iz vinogradniškega življenja, si ogledali jamo, na koncu pa zaključili v obnovljeni stari vincarški hišici Alenke in Marjana Preskar neposredno pod jamo.

Jama je torej arheološko najdišče iz pozne bronaste dobe in tudi antičnega časa,  v registru naravnih vrednot vpisana tudi kot Ajdovska hiša. Gre pa za manjšo, suho, vodoravno jamo, v kateri so ljudje našli zatočišče v različnih obdobjih zgodovine: v bronasti dobi t.i. kulture žarnih grobišč, so tam pustili (skrili, darovali?) lepo bero bronastih  predmetov  (od srpov, sekiric, dleta, zapestnic, ovratnic pa do bakrenih surovcev), kar predstavlja največji poznobronastodobni depo v Posavju;  v kasnejših raziskavah pa so bili odkrite tudi sledi človekove prisotnosti v rimski dobi (med 2. in 4. stoletjem n.št.) z ostanki kurišč in  različne lončenine, ki je bila namenjena uporabi v kuhinji in shrambi. Jamo so pred 2. sv. vojno uporabljali še za skladišče kmečkega orodja, med 2. sv. vojno pa se je v njej skrivala skupina partizanov Kozjanskega odreda.

Ob zaključku smo se ponovno strinjali, da Posavje skriva še veliko pristnih doživetij in zgodb, iskanje ajdovskega izročila pa naravo, kulturno dediščino, odlično hrano in toplo gostoljubje domačinov odlično poveže v doživetje za telo in dušo.

Na naravovarstveni akciji v Vilenici tudi o skrbništvu turističnih jam

V petek,  17. septembra 2021, smo se na povabilo Zavoda RS za varstvo narave, OE Nova Gorica udeležili naravovarstvene akcije v jami Vilenica.

V tej jami, v kateri že od sredine 17. stoletja potekajo organizirani turistični ogledi, še vedno čudoviti, je možno opaziti tudi posledice obiska na jamskem inventarju. Tako so v okviru akcije  udeležence, upravljavce turističnih jam, v teoriji in praksi seznanili z negativnimi vplivi turistične rabe na jame, s tehnikami čiščenja in sanacije oz. restavriranja jam.

Po zaključku akcije je mag. Jana Vidic, predstavnica Ministrstva za okolje in prostor  s Sektorja z varstvo narave, predstavila pravne podlage za skrbništvo turističnih jam in v razpravi odgovorila oz. sprejemala pobude s strani prisotnih upravljalcev jam, ki se na vsaki lokaciji srečujemo s specifičnimi izzivi.

Izzivi Ajdovske jame pri Nemški vasi so  nerešeni vse od začetka leta 2004, ko je stopil v veljavo Zakon o varstvu podzemnih jam (ZVPJ), ki je vse jame podržavil. Pred tem je Občina Krško precej sredstev vložila v arheološke raziskave in nato še v odkup zemljišč  pa ureditev jamske infrastrukture. Po slovesni otvoritvi jame za namen turističnega obiska konec l. 2003 in pooblastilu župana Občine Krško lokalni turistični vodički za hrambo ključev od vhodnih vrat v jamo in vodenje po jami je bil zaradi ZVPJ nadaljnji postopek za oddajo v upravljanje ustavljen, saj Občina Krško za to ni bila več pristojna.  Vse od takrat Ajdovska jama nima rešenega upravljanja, jamska infrastruktura pa je tako v tem času tudi močno dotrajala. Po večletnih pogovorih in pobudah na prisojno ministrstvo je Občini Krško v l. 2021 tudi s pomočjo EU sredstev v okviru projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja in s soglasjem Ministrstva za okolje in prostor,  jamsko infrastrukturo uspelo obnoviti in jo prilagoditi naravovarstvenim zahtevam.

Do konca septembra 2022 se bo pripravil tudi načrt upravljanja lokacije, kar bo tudi svojevrsten izziv, saj bo moral zadostiti varstvenim zahtevam tako na področju varstva narave kot kulturne dediščine, vključeval pa bo tako jamski prostor kot neposredno lokacijo pred jamo.

Kar se upravljanja jamskega prostora tiče, je v pripravi tudi podzakonski akt, na osnovi katerega bo država (MOP) podelila skrbništvo nad vnaprej izbranimi jamami (cca 30), namenjenimi za turistični obisk z nadzorovanim vstopom.

Ajdovsko potepanje po Bizeljskem in Bistriškem

Ajdovsko potepanje smo v nedeljo, 12. septembra 2021, nadaljevali po Bizeljskem in deloma tudi Bistriškem… tudi tam smo namreč slišali za sledi Ajdov, pa smo jih šli pobliže pogledat..  Ob robu gozdnega križpotja smo tako naleteli na Ajdovsko babo ,…. Gre za kamniti osamelec, ki pa ni edini.. Mirjam Mencej je v delu “Po poteh zgodb” (2007) o njem zapisala: “To je bila velikanka, ki se je, medtem ko je v naročju  nosila otroka, na glavi pa sedemstolitrsko vedro vode, obrnila, čeprav se ne bi smela – in tako je za vekomaj okamenela. Na križišču ob Babi, kot ji pravijo domačini, so se nekoč tudi  pogosto zbirale coprnice – kot se na križiščih nasploh spodobi.”

Pot smo nato nadaljevali do razvalin Kunšperškega gradu. O gradu Kunšperk pa je zanimive zgodbe zbral Janko Orožen – že danega leta 1936 (v: Gradovi in graščine ob Savinji, Sotli in Savi).  Med drugim je zapisal, da so grad Kunšperk in grad Cesargrad, ki si stojita drug drugemu nasproti in ju loči zgolj Sotla, “oba grada sezidali ajdje, ki so bili velikani. Bili so silno močni. Možje so nosili skale na glavi, ženske pa so nalagale na glavo kadi  z vodo in v predpasnike so si devale še skale. Toda pri zidanju obeh gradov so uporabljali zgolj eno kladivo, ki so ga metali drug drugemu.” V drugem zapisu pa dodaja, da so ajdje ob zidanju gradu Kunšperk sezidali tudi “cerkev Matere Božje na Sv. Gorah pri Št. Petru”.  V neposredni bližini kunšperškega gradu smo o naleteli na še en kamnit osamelec – morda je tudi ta okamnela ajdinja, ki najbrž spet kaj naredila narobe ;). Več o gradu Kunšperk na tej povezavi >>> .

Ko smo se vrnili nazaj na izhodišče, smo  po lepo speljani poti po južnem pobočju Silovca nad Orešjem, kjer termofilne rastline  ustvarjajo že kar primorsko vzdušje, šli še do razgledne “Vlke pečine”, s katere je čudovit razgled. Orešje, Bizeljski grad in preko meje hrvaško Zagorje, so bili kot na dlani.

Pogled je vabil tudi hrib, na katerem stojijo razvaline cerkve sv. Marjete. S te cerkve se je baje zvon skotalil v vas in tam, kjer je pristal, stoji zdaj cerkev sv. Mihaela… Tudi to krščansko izročilo nakazuje, da so bili tu nekoč ajdovski / poganski kraji..

Da  bi se od vseh teh višav in energij, ki so tod tudi zelo močne,  malo prizemljili, pa smo naše potepanje zaključili v kleti – v čudovitem ambientu Vinogradniške kmetije Molipatch so nas gostitelji tako toplo sprejeli, da je bila ta “prizemljitev” že kar premočna in se spet nikomur ni mudilo domov…

Z Ajdi do naravnih zanimivosti Bohorja

Kot po pravilu vedno, ko iščemo ajdovske lokacije, naletimo ob tem še na prave naravne bisere… Tokrat na Bohorju… Tam smo ajdovske sledi odkrivali skupaj s Tonijem Petrovičem iz Turističnega društva Senovo, ki je z nami delili veliko zanimivih zgodb…

Gotovo je veliko bogastvo Bohorja voda, katere izviri so tudi skoraj pri vrhu…pa gozdovi in vmes travniki, pašniki, ki še danes omogočajo kakovostno samooskrbo… Zato ni čudno, je bil Bohor z vsem svojim naravnim bogstvom, odmaknjenostjo od nižin in razvejanim reliefom skozi različna zgodovinska obdobja zatočišče za marsikoga..

Eno takih zatočišč so tako Ajdne oz. Ajdovske peči pod vasjo Lošce. To sta dva prostodostopna (a z ne povsem enostavnim dostopom  spodmola, v katerih sta se med drugo svetovno vojno skrivali dve partizanski družini (ki sta v večjem spodmolu umetno izklesali manjše okno s prostorom za shrambo), sta pa oba evidentirana tudi v registru naravnih vrednot. Pa za nameček smo tam zmotili še enega prebivalca – netopirja, po vsej verjetnosti malega podkovnjaka.

Na lokaciji sicer niso odkril arheoloških najdb, so pa od nje bližnja arheološka najdišča na Šedmu, Brezju pri Dovškem in Gorenjem Leskovcu oddaljena zgolj 2 km zračne črte. Najdbe pričajo o poseljenosti v času od bakrene dobe do zgodnje antike.

O Ajdih velikanih govori tudi ljudsko izročilo: v Ajdnih pečeh je živela (verjetno z mačeho) ajdovska deklica Bojanca.. nekoč je pri slapu Pekel (narava vrednota) izgubila iglo (ki ga danes vidimo kot 15 m visok kamnit osamelec, ki je tudi naravna vrednota)…  Mačeho je to močno razjezilo in je Bojanco preklela, da je okamenela… Obraz  okamenele Bojance je še danes možno videti pri slapu Bojanca (ki je seveda tudi naravna vrednota)…

Za nameček pa smo ob poti naleteli še na eno naravno vrednoto – Požunovo trto, ki je med najstarejšimi pri nas, pa gotovo tudi ena najdebelejših…

Bohor je tudi geološko zelo bogat, posebej atraktivne pa so sledi nekdanjega Panonskega morja…

Skriva pa še marsikaj in zato vedno znova vabi k raziskovanju in odklopu od ponorelega sveta…

Fotografije: Toni, Sašo, Borivoj in Bernardka

Za Ajdi iz jam na hrib

Po prvih, bolj jamskih, srečanjih smo se ajdovski krožkarji  prvo nedeljo v juliju podali v bolj hribovske ajdovske kraje – do t.i. Ajdovega groba , ki se nahaja dobrih 800 m nad morjem na Magolniku nad Svibnem v občini Radeče. Pa tudi tokrat ni šlo čisto brez jame: pot do cilja nas je vodila ob reki Sopota in že takoj na začetku smo nasproti radeške papirnice naleteli na zdaj slabo vidno in dostopno Jamo pri Njivicah, v kateri so že l. 1934 ob gradnji ceste našli ostaline iz starejše kamene dobe.

Tako kot se Ajdov drži veliko skrivnosti in mitoloških zgodb, so podobno skrivnostni tudi nekoč mogočni svibenski gospodje, vitezi Ostrovrharji – pa smo jo mahnili še okoli ostankov njihovega gradu, od koder je čudovit razgled na vse smeri, med drugim tudi proti Kumu in Nebeški gori, ki je v naravoslovnih registrih poimenovana kot Babe.

Ajdov grob je gomila iz starejše železne dobe, žal že dolgo tega izropana. V ljudskem izročilu je ves čas znana pod tem nazivom in tudi v tem primeru nakazuje, da so ga postavili ljudje iz pradavnine, še iz predkrščanskih, ajdovskih – poganskih časov. Nahaja pa se na lokaciji, kjer je nekoč potekala trgovska (morda tudi vojaška pot) – od doline Sopote skozi Svibno na Magolnik in naprej proti Dolenjski (še v času Ostrovrharjev in vse prihoda železnice v savsko dolino).

Četudi s pomanjkljivim materialnimi dokazi pa je lokacija že zaradi čudovite narave zelo prvinska, čisto “ajdovska”, kjer je prav možno doživeti pristen stik z naravo – kakšnega so imeli tudi Ajdi.

Dan Ajdovske jame 2021 z Ajdovskimi zgodbami

V nedeljo, 20. junija 2021, tik pred poletnim kresom,  smo na jasi pred Ajdovsko jamo ponovno obeležili “Dan Ajdovske jame”, ki ga sicer tradicionalno izvajamo okoli 22. junija, ko obeležujemo razglasitev Ajdovske jame pri Nemški vasi za kulturni in zgodovinski spomenik. Obenem pa se z dogodkom že tretjič zapored vključujemo tudi v Evropske dneve arheologije  in obeležitev praznika Občine Krško ter treh krajevnih skupnosti, katerih območja se stikajo ravno pri Ajdovski jami. Vse prisotne je zato uvodoma pozdravila Janja Špiler, vodja Oddelka za gospodarsko infrastrukturo na Občini Krško.

Sicer pa smo dogodek prepletli z nekaterimi aktivnostmi projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja :

  • Jana Puhar, arheologinja iz Posavskega muzeja Brežice, je v predavanju »Ajdovske zgodbe – od jame do mita« predstavila zgodovino raziskovanj v Ajdovski jami, najpomembnejša odkritja, zakaj in kdo je Ajdovsko jamo poimenoval po Ajdih, katera so še najdišča v Posavju, ki se imenujejo po Ajdih…
  • animatorji Zavoda Svibna ob podpori predstavnikov Zavoda Skupina Stik v delavnicah prikazali replike nekaterih predmetov z mlajše kamene dobe in kako se z njimi rokuje – npr. prižig ognja, mletje žita, vrtanje luknje v kamne, izdelava prediva…

Druženje smo zaključili s prižigom manjšega kresa (s sodobnimi pripomočki, čeprav je čisto malo manjkalo, da bi šlo na kamenodobni način) in petjem kresnih ljudskih pesmi.

Udeleženci iz različnih krajev Posavja in od drugod so tako v hladnem zavetju Ajdovske jame, v katero sicer zaradi kotenja netopirjev nismo mogli, vsaj za nekaj kratkih nedeljskih ur popotovali v čase, ko se je z naravo živelo malo drugače kot sedaj, predvsem pa bolj umirjeno in osredotočeno.

Prvi vpogled v kamenodobno življenje ob Ajdovski jami

V okviru projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja smo v Zavodu Svibna minuli vikend začeli z usposabljam animatorjev kamenodobnega življenja ob Ajdovski jami pri Nemški vasi.

Zakaj ravno tega obdobja?

Ker iz tega časa (izpred 7000 let) izvirajo najpomembnejša arheološka odkritja, ki jamo umeščajo med najstarejša jamska grobišča oz. nekropolo (zaenkrat najstarejša) v Sloveniji in tudi izven meja. Predmeti, ki so jih ob pokopu takratni ljudje prilagali svojim pokojnikom,  marsikaj povedo o življenju v tistem času (npr. o kulinariki, uporabi orodij, verovanju ipd.).

Na uvodni delavnici sta sodelavki Zavoda Skupina Stik predstavili  ključne poudarke muzejske interpretacije, ob  tem pa prikazali tudi rabo nekaterih predmetov iz časa mlajše kamene dobe, t.j. časa, ko so se ljudje že nastanjevali in začeli kmetovati.

Tako smo že spoznali tehniko priprave ognja, rožena in kamnita orodja, predenje, mletje žita … Kaj hitro smo ugotovili, da smo v sodobnem času veliko ročnih spretnosti izgubili, pa da tudi dovršene tehnike in pripomočki  kažejo na kulturo, ki bi jo bilo zelo krivično oceniti s primitivno. Marsikatera znanja in tudi odnos do bližnjega okolja bi bilo zelo dobro prenesti tudi v naš čas. Seveda pa je še veliko neznank, ki jih bomo tudi  s pomočjo arheologov in gradiv odkrivali še v nadaljnjih mesecih projekta.

Poskusno bomo nekatere vsebine predstavili tudi na Dnevu Ajdovske jame 2021, 20. junija 2021, do zaključne predstavitve v l. 2022 pa bomo ob razvoju rekonstruiranih oblačil  raziskovali še ostale zanimivosti iz tega obdobja in jih poskusili  vključiti v nove programe za različne skupine obiskovalcev.

Prilagajanje na podnebne spremembe v kmetijstvu

Ob letošnjem dnevu podnebnih sprememb (15. maja)  vabimo k razmisleku, kako na podnebne spremembe vplivamo v kmetijstvu in kako se lahko na te spremembe v kmetijstvu tudi prilagodimo.

Tudi letos smo se kmetje, vrtičkarji močno jezili na vreme, ki nam je zagodlo s prehitro še zimsko otoplitvijo, nato pa močnim mrazom in pozebo, pa zdaj še preobilno močo…

Res je, da stari ljudje pravijo, da je vreme v obdobju, ko godujejo ledeni možje in Zofka, rado mrzlo in mokro… Torej – nič novega, bi rekli… In tudi v preteklosti so vremenske in podnebne spremembe odločilno vplivale na življenje ljudi ter velikokrat spodbudile preseljevanja in konflikte med različni skupinami, mešanje kultur, dvig in upad naseljenosti planeta…

K aktualnem spreminjanju podnebja pa ob kozmičnem, planetarnem ciklusu, gotovo prispevamo tudi ljudje, ki s prekomerno in nepremišljeno rabo oz. izčrpavanjem naravnih virov močno rušimo ravnovesja planetarnih ekosistemov. Veliki goloseki, pozidana zemljišča, prekomerni izpusti st toplogrednih plinov iz industrije, kmetijstva, kurišč, monokulturno kmetijstvo, kemično zatiranje plevela in škodljivcev, zajezitve vodotokov, prekomerna mobilnost… je le nekaj podob te naše nepremišljenosti in pohlepa, ki se ob izčrpavanju in onesnaževanju naravnih virov odražata v vremenskih ekstremih – močne padavine, močne suše, močni vetrovi, toča, ekstremna nihanja temperatur…

V Zavodu Svibna, ki je vpet v podeželsko okolje Krškega gričevja, smo prepričani, da lahko male kmetije odigrajo pomembno vlogo k blaženju posledic in prilagajanju na podnebne spremembe. Raznovrstna in ekološka pridelava na majhnih kmetijah lahko občutno prispeva h globalni prehranski varnosti in stabilnosti ekosistemov. V luči teh spoznanj in urgentnosti situacije ne čakamo na spremembo kmetijske politike, ampak v okviru lastne manjše kmetije aktivno prispevamo k potrebnim spremembam.

Tako ob današnjem dnevu k tem korakom vabimo tudi vas. V okviru blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe preprosto:

  • ne odstranjujmo dreves in mejic na travnikih, saj nam ob močnih vetrovih in hudih nalivih zmanjšujejo erozijo rodne prsti;
  • zasajajmo sortno in vrstno različna visokodebelna sadna drevesa z močnim koreninskim sistemom, ki so prilagojena na naše razmere in cvetijo v različnem obdobju;
  • zbirajmo deževnico za potrebe namakanja;
  • skrbno ravnajmo s pitno vodo, odpadno vodo z gospodinjstev pa ustrezno prečistimo in jo po možnosti ponovno uporabimo;
  • ne stavimo zgolj na enega konja ter pridelujmo in gojimo več rastlinskih kultur in mešanih posevkov;
  • kompostirajmo;
  • pazimo na stanje tal, prsti – čim manj obdelave tal; 
  • povečujmo humus v tleh z dodajanjem organskega materiala, skrbimo za mikroorganizme v tleh;
  • vzgajajmo lastna semena, kolikor je možno;
  • omislimo si rastlinjak, ki nam omogoča podaljšanje rastne sezone in vzgojo lastnih sadik;
  • poskrbimo za biotčno in ekološko varstvo rastlin;
  • prilagodimo izbiro lokacije in lege za sajenje rastlin glede na njihove značilnosti , tako z vidika bolezni kot tudi optimalnih rastnih pogojev;
  • posrbimo za dobrobit živali, živalim omogočimo pašo in prost dostop do hleva;
  • rejo živali prilagodimo nosilni in obnovitveni sposobnosti okolja;
  • ne postavljamo objektov na plazovitih in poplavnih območjih;
  • obnovimo tradicionalna grajena vodna telesa (mlake, lokve…);
  • ne regulirajmo in ne krčimo zelenih pasov ob vodotokih;
  • pustimo določene pasove nepokošene ali pa jih pokosimo pozno;
  • delo na zemlji ne glejmo zgolj skozi finančni vidik, ampak ga izkoristimo kot druženje z družinskimi člani, sosedi in prijatelji, pa tudi kot priložnost za zdravo rekreacijo;
  • ……

Vabljeni med poustvarjalce življenja v mlajši kameni dobi

Zavod Svibna bo v okviru projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja organiziral tudi usposabljanje za vodnike in animatorje obiska v Ajdovski jami pri Nemški vasi. Poudarek  usposabljanja bo na življenju in veščinah v mlajši kameni dobi (npr. tkanje, priprava ognja, izdelava in ravnaje s kamnitim orodje in orožjem, oblikovanje gline ipd.

Vabljeni vsi, ki vas tematika in tovrstno delo zanima, ki vam je blizu prazgodovina in bi se radi v opremi in opravi še bolj približali obdobju kamene in bakrene dobe. Prednost imajo prebivalci Posavja, zlasti pa okoliških krajev in mladi.

Usposabljanje bodo izvajali sodelavci Zavoda Skupina Stik, ki imajo že vrsto izkušenj tudi na področju uporabne arheologije.

Potekalo bo v naslednjih terminih:

  • Petek, 4. junij 2021 od 17. do 21. ure – teoretični del,
  • Nedelja, 6. junij 2021 od 10. do 14. ure – praktični del,
  • Nedelja, 20. junij 2021 od 16. ure dalje – poskusna  predstavitev za javnost.

Poskrbljeno bo tudi za gradivo.

Udeležba na usposabljanju je za udeležence brezplačna.

Se pa udeleženci zavežejo k nadaljnjemu,  občasnemu, vnaprej dogovorjenemu sodelovanju z Zavodom Svibna pri izvedbi posameznih animacijskih programov za obiskovalce.

Število je mest je omejeno. Prijave zbira Bernardka Zorko na info@zavod-svibna.si, svibna1@gmail.com oz. 031 329 625 – najkasneje do 1. junija 2021 oz. do zapolnitve mest.

Upoštevali pa bomo tudi aktualna epidemiološka navodila NIJZ.

Usposabljanje je večinoma sofinancirano iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, deloma pa tudi iz lastnih sredstev Zavoda Svibna.

Raziskujemo »ajdovske« lokacije po Posavju

V četrtek, 6. maja 2021 smo v Zavodu Svibna v okviru projekta »Ajdovske zgodbe iz Posavja« organizirali uvodno srečanje istoimenskega študijskega krožka. V okviru tega bomo vse do konca oktobra raziskovali lokacije po Posavju, ki imajo v nazivu »ajdovski, ajdov« ali »baba«.  Nekaj jih že imamo v naboru:

poleg že vključenih lokacij  v  navedeni projekt  (Ajdovska jama pri Nemški vasi, Ajdovska jama v Silovcu pri Sromljah, Ajdovski gradec nad Vranjem pri Sevnici in Ajdov grob nad Radečami)  načrtujemo spoznati naslednje lokacije:

  1. Ajdovska peč, Studenec
  2. Ajdovski britof pri Studencu
  3. Ajdovska jama pri Krškem /Ajdovska jama na Pijavškem (tudi Jermanova jama, Jama pod Viševcem) orodij)
  4. Ajdovska jama v Dolu, Podbočje (Levakova jama)
  5. Ajdovske peči – Bohor
  6. Babe, skupina skalnih osamelcev, zahodno od Čimernega
  7. Babji zob, nad Zagradom
  8. Ajdovska baba, Orešje pri Bizeljskem

Vključitev v krožek je še vedno možna, sicer pa lepo naprošeni, da nam posredujte še kakšno informacijo, morda tudi  pripoved, zgodbo, povezano z navedenimi lokacijami oz. sporočite podatke še o drugih morebitnih ajdovskih lokacijah na območju posavskih občin: Radeče, Sevnica, Krško, Bistrica ob Sotli, Brežice in Kostanjevica na Krki, ki niso na zgornjem seznamu.

Informacije zbira in daje Bernardka Zorko na info@zavod-svibna.si  , svibna1@gmail.com oz. na tel. 031 329 625.

Velika hvala vnaprej!

Projekt je sofinanciran s strani s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) v okviru 3. poziva LAS Posavje.