Zaključna ekskurzija študijskih krožkov

V nedeljo, 28. maja 2017,  smo se člani študijskih krožkov Zavoda Svibna v sezoni 2016/2017 ponovno odpravili na strokovno ekskurzijo – tokrat v najbolj vodnat in padavinsko bogat del naše dežele, kjer je silna moč in vztrajnost vode prihaja še bolj do izraza. Smo pa seveda obravnavali tudi sadjarske teme in samooskrbo.

Tako smo se srečali z g. Zabavnikom , predsednikom Sadjarsko vrtnarskega društva Tunjice in si ogledali »Muzej starih sadnih sort na Prevali« , ob tem pa slišali vrsto zanimivih zgodb o nekdanjih učiteljih sadjarstva in samoorganizranosti, samooskrbi kraja.

Pot nas je nato vodila do izvira Save Dolinke Zelenci, kjer smo v čudovitem naravnem rezervatu občudovati tudi okoliške vršace.
Malo za nostalgijo smo nato obiskali tudi tržnico v italijanskem Trbižu potem pa se mimo Rabeljskega jezera skozi Predel ponovno vrnili na sončno stran Alp ter se ob poti do Tolmina kar ustavljali in hladili ob naši najlepši reki. Tolminska korita kot najveličastnejša naravna znamenitost Tolminskega so nas je vse prijetno presenetila, saj je voda v nešteto letih uspela iz skal izklesati neverjetne tvorbe, občudovali smo še Medvedovo glavo in Hudičev most, predvsem pa se prijetno ohladili in oči spočili v prijetni modrini Tolminke in Zadlaščice.
Od Soče smo se poslovili v Mostu na Soči oz. Modreju, kjer smo se naužili tudi vode v zdravilnem izviru za oči, ki je sicer je eden od številnih izvirov, ki jih je v Posočju odkril naš znanec Jože Munih.
Domov smo se vrnili skozi Baško grapo (zdaj tudi vem, od kod izvira beseda »zabačen« :), v Železnikih pa še občudovali znameniti plavž – pomnik nekdanjega železarstva v kraju.

Smo pa v mislih tudi že v naslednji sezoni, v kateri načrtujemo raziskovati ekonaselja in se naučiti naravne gradnje, izdelave naravnih čistil in kozmetike ter spoznati posebna energijska mesta v Posavju. Vabljeni!

O Zelenem festivalu 2017

V  letošnjem Zelenem festivalu smo z desetimi različnimi dogodki ponovno obeležili mednarodne okoljske dneve:  dan vode, dan Zemlje ter  dan biotske raznovrstnosti in dan Nature 200), ob tem pa tudi mednarodno leto turizma za trajnostni razvoj.  

V okviru predavanj, srečanj študijskih krožkov in drugih aktivnosti smo tako izpostavljali različne praktične trajnostne rešitve. 

Tako smo  spoznali delovanje koristnih mikroorganizmov, ki na povsem naraven način izboljšujejo strukturo tal,  pomagajo rastlini do hranil,  stimulirajo rast, sodelujejo v boju proti patogenom … 

Opozorili  in razmišljali smo tudi o možnostih in načinih ponovne uporabe ustrezno prečiščene  komunalne odpadne vode, s čimer ne bi  samo zmanjšali pritiskov na okolje, ampak prigospodarili prepotreben vir npr. za namakanje, pranje ipd.  

Izpostavili smo problem in izziv raznovrstnih odpadkov, ki vse bolj obremenjujejo tudi naše domove, lahko pa jih postopoma zmanjšujemo tako, da ponovno uporabimo, recikliramo, kompostiramo, zavrnemo porabo tistega, česar res ne potrebujemo. 

Podobno postopnost zmanjševanja odpadkov lahko organizatorji različnih dogodkov oz. večjih prireditev, kar marsikje po Sloveniji in Evropi že izvajajo in se ob tem pohvalijo z  okoljskimi,  gospodarskimi in družbenimi pozitivnimi učinki. 

Odpadkov v naravi smo se lotili tudi v čistilni akciji, v okviru katere smo v gozdu nad kraškim potokom ponovno našli  skrb zbujajoče ostanke embalaže škropiv (na osnovi glifosfata). 

Ponovno smo izpostavili tudi pomen travniških sadovnjakov,  ki zaradi svoje zasnove in več namenskosti povečujejo biotsko pestrost in ravnovesje škodljivcev, sicer pa je njihov potencial v visoko kakovostnih pridelkih in izdelkih iz sadja, omogočajo pa tudi številne inovativne možnosti kot prostor počitka, sprostitve in učenja, kar je vse možno vključiti tudi v izvirno turistično ponudbo. 

Trajnostnemu turizmu smo posvetili tudi letošnji spomladanski pohod po razglednih vinorodnih gričih  med Ajdovsko jamo in Hišo frankinje Kerin.

Ob odgovornem odnosu do okolja oz. narave smo razmišljali tudi o odgovornosti do soljudi, vseh šibkejših in zanamcev, pa o smiselnosti sprememb in našem lastnem angažmaju pri tem.

V sklepnem dejanju smo se ponovno vrnili v naravo pred Ajdovsko jamo, ki v svojem zanimivem kraškem nedrju  odkriva veliko zanimivosti, ki jih je vredno ohraniti našim zanamcem, pa hkrati tudi pokazati v okviru zelene turistične ponudbe. 

V Zavodu Svibna se vsem sodelujočim predavateljem (Mariji Šoln, Sašu Obolnarju, Katji Sreš, Janiju Gačniku, Jaki Krajncu,  Karlu Gržanu, Nari Petroviču, Barbari Kink) in organizacijam (Društvu Ekologi brez meja, Kulturnemu domu Krško, Zavodu za varstvo narave, OE Novo mesto, Občini Krško in Krajevni skupnosti Senuše pa tudi za finančno podporo, iskreno zahvaljujemo, vse skupaj pa vabimo k nadaljnjem širjenju in udejanjanju trajnostnih, zelenih idej – ne le na prireditvah, ampak kjer koli in kadar koli.

Nedeljsko raziskovanje narave ob dnevu Nature 2000 in mednarodnem dnevu biotske raznovrstnosti

V prelepem nedeljskem popoldnevu smo 21. maja 2017  v sklepnem dogodku Zelenega festivala 2017 in v okviru srečanj študijskega krožka “Voda pripoveduje” organizirali Nedeljsko raziskovanje narave v okolici Ajdovske jame in ob tem obeležili tudi dan Nature 2000 (21.5.), mednarodni dan biotske raznovrstnosti (22.5.) ter mednarodno leto turizma za trajnostni razvoj.

Po uvodnem predavanju biologinje Barbare Kink, vodje novomeške enote Zavoda za varstvo narave, v katerem je zbranim pojasnila razliko med posameznimi ukrepi varovanja (naravne vrednote, Natura 2000, ekološko pomembna območja, zavarovana območja…) ter v sliki izpostavila naravne zanimivosti okolice Ajdovske jame, smo si le-te ogledali tudi v naravi. V bližnjem potoku smo opazovali potočne rake, v studencu tudi paglavce močeradov, obvodno rastlinje, barvitost travnikov s številnimi žuželkami in cveticami.

Pestrost življenja v navedeni okolici je posledica tudi geomorfoloških značilnosti območja, kjer gre za osameli kras s številnimi kraškimi pojavi. Vredno ga je ohraniti – ne zaradi direktiv in predpisov, ampak zaradi zdravega, uravnoteženega okolja za prihodnje generacije. Čeprav na prvi pogled omejujejo (ravno zaradi naše prešibke osveščenosti in slabega dojemanja prepletenosti življenja) oz. podaljšujejo postopke, pa po drugi strani omogočajo druge dejavnosti z ekonomskim učinkom – zlasti različne oblike trajnostnega turizma, izobraževanja, ekosistemske storitve ipd.

Več o Naturi 2000

Utrinki s predavanja Nare Petroviča “Slovenija – navodila za uporabo”

V sredo, 10. maja 2017 smo v sodelovanju dveh zavodov – Kulturnega doma Krško in Zavoda Svibna gostili zanimivega predavatelja, pisatelja, raziskovalca, Naro Petroviča, ki je ob predstavitvi svoje zadnje knjige Slovenija – navodila za uporabo, udeležence na svoj igriv način spomnil na vzvode sprememb, razloge zakaj ljudje tako težko spreminjamo navade in raje kot sebe spreminjamo druge …

Nazorno je pokazal, kako komunicirati z aktivnimi nasprotniki, kako prepoznati in pustiti ob strani našo, t.i. samoreferenčnost, ki  nam sicer  otežuje povezovanje z drugače mislečimi ljudi,  oz.  kako s preseganje le-te ljudje z različnim »ozadjem« lahko aktivno delujemo v smeri skupnega cilja.

Predstavil je tudi namen in delovanje evropske “podrastniške” iniciative  ECOLISE, katere član je, posebej pa izpostavil tudi projekt  CLIPS , ki je v zadnjih dveh letih razvil podporni program za skupine, ki začenjajo trajnostno naravnane projekte, ki so v tranziciji, prestrukturiranju, krizi ipd. Kot domač primer dobre prakse pa je predstavil tudi aktivnosti pri vzpostavljanju Lokalne akcijske skupine Istra in izvedbe Prvega istrskega podeželskega parlamenta…

 

Predstavljena knjiga je namenjena vsem, ki so pripravljeni objeti spremembe in tudi sami prispevati k njim. Kot poudarja avtor, je najpomembnejša od vsega zgodba, ki si jo pripovedujemo o sebi. »Če nočemo, da nas miselnost »Tega nočemo!« nazadnje pripelje do tistega, česar nočemo, potrebujemo novo, našo zgodbo. In kaj je naša zgodba? Nihče je ne more pisati namesto nas. Boljša zgodba pomeni boljšo družbo in boljše ljudi. Spremenite zgodbo in spremenili ste družbo. Tako preprosto je v resnici vse skupaj. In vendar na samem koncu ni vprašanje, kako spremeniti svet, vprašanje je: čemu ga spremeniti.«

Dogodek je bil tudi del srečanj študijskega krožka “Samooskrbimo se”.

Začimbe patra Gržana za radost bivanja

Na 8. dogodku letošnjega Zelenega festivala, v okviru katerega tradicionalno odstiramo različne vidike trajnostnega sobivanja – tako okoljskega, ekonomskega kot družbenega,  smo gostili patra Karla Gržana, ki je prisotnim, zbranim v toplem zavetju hrama na sedežu Zavoda Svibna, v pogovoru z naslovom »Začimbe za radost bivanja« odgovoril in obenem sprožil nova razmišljanja o smiselnosti našega bivanja, o trpljenju, izkoriščanju, razdvojenosti, odnosu do Narave, do vseh šibkejših, pa tudi o izročilu starodavnih, mistiki in mitologiji…

Uvodoma je spregovoril tudi o njuni potrebnosti sprejemanja samega sebe, svojih lastnih talentov in šibkosti. Ob lastnem samosprejemanju pa nujno potrebujemo tudi sprejemanje, potrditev s  strani drugih, zlasti najbližjih. Potrjeni bi morali biti v svoji osebni vrednosti ter objeti in sprejeti v nemoči. Samo človek, ki je sprejet in ovrednoten v svoji celoviti resničnosti, lahko razvije v polnosti svoje potenciale in je dopolnjujoč, sodelujoč z drugimi.

Zelo pomembno je, da v svoje bivanje vse bolj vključimo smeh, humor – tako za nas osebno kot za družbo nasploh. S humorjem se osvobajamo raazličnih mainpulacij.

Opozoril je, da ko je v družbi premalo humorja, je znak, da je nekaj narobe. Slabost slovenske družbe je tudi, da smo zelo razglašeni. Izpostavil je, da smo Slovenci izjemno občutljivi in miselno zelo raznoliki; velika Rusija ima samo dvajset narečij, mi jih imamo okrog petdeset. Smo zelo subtilni, zato se lahko tudi zelo hitro skregamo. Znamo pa odlično harmonizirati, ko pojemo večglasno. Da pa smo na sočloveški ravni Slovenci tako »razglašeni«, je zato, da imamo slabe »zborovodje«, politike, ki nas razdvajajo, namesto da bi nas povezovali v skupno dobro.  Politike, ki zaradi različnih razlogov služijo temeljni globalni prevari – hrematizmu oz. neločevanju med ekonomijo in hrematizmom. Ekonomija je odgovorno gospodarjenje s svojim domom, tudi planetom Zemlja, hrematizem pa so že starogrški misleci označili  kot sebično kopičenje na račun drugih. Izpostavil je, da ima danes osem posameznikov toliko kapitala kot revnejša polovica človeštva – 3,6 milijarde ljudi, hkrati pa tudi poudaril, da tudi bistvo resnične ekonomske ureditve ni, da imamo vsi enako, imamo pa vsi dovolj, da ni izkoriščanja – ne le ljudi, ampak tudi okolja, narave. Pravi, da bi bilo na svetu  vsega dovolj za dostojno preživetje vseh, če ne bi bilo osredotočenosti zgolj na dobiček.

Kot človeštvo smo izgubili tudi  spoštljivost do zemlje, naše matere, ki nas hrani, nam daje moč, krepi, umirja, sprošča. Tega odnosa bi se lahko učili od naravnih ljudstev kot so avtohtoni prebivalci Amerik, Avstralije, pa tudi od naših pradavnih prednikov, staroselcev, katerih bogato zapuščino odkriva v megalitskih ostankih in duhovnih stikih po gradiščih med Savinjo in Sotlo.

Kot dober recept za sobivanje z drugimi in s samim s seboj je izpostavil življenje v razmerju pet – ena, kar pomeni, da preden pomislimo na to, kar nas bremeni, poskušamo ozavestiti pet stvari, zaradi katerih nam je lepo živeti, nas radostijo.  Podobno poskušajmo misliti tudi o ljudeh, s katerimi se ne strinjamo. Seveda je to prosec, ki traja več let, a vredno je vztrajati.

Takšno razmišljanje, vključno z osvobajanjem različnih manipulacij,  je del naše lastne in skupne planetarne evolucije, ko iz dobe rib prehajamo v dobo vodnarja, znanstveniki opozarjajo tudi na  spremembo naklona zemeljske osi – vse to sproža intenzivno prebujanje človeške zavesti…

Večer je bil kar prekratek, da bi izpostavili vsa temeljna vprašanja, ki nas izzivajo… Vsem, ki bi želeli raziskovati naprej, so vse te navedene misli in še mnogo več, dostopne v številnih Karlovih knjigah – zlasti v zadnji knjigi v dveh deli: Vstanite v suženjstvo zakleti. Več o tej knjigi tudi s predstavitve knjige v Jurkloštru.

Dogodek je potekla v okviru srečanj študijskega krožka “Samooskrbimo se”.

Na poti do prireditev brez odpadkov

Ob letošnjem mednarodnem dnevu Zemlje je 19. aprila 2017, Občina Krško v sodelovanju z Zavodom Svibna organizirala predavanje »Prireditve brez odpadkov – je to mogoče, ki ga je izvedel Jaka Kranjca iz Društva Ekologi brez meja.

Uvodoma je izpostavil tudi razloge za evropske smernice in cilje zmanjševanja odpadkov, ki niso povezani le z zmanjševanjem onesnaževanja okolja, ampak tudi vse večjega pomanjkanja surovin za vedno nove in nove proizvode. Kot odgovor na te potrebe in podporo iskanju rešitev je nastala mednarodna zveza »Zero Waste«, v kateri je kot slovenski predstavnik vključeno tudi Društvo Ekologi brez meja.  »Zero Waste« sicer še ne pomeni »brez odpadkov«, si pa  opuščanje odpadkov zastavlja kot cilj, je pot do tega cilja. Tako je tudi s prireditvami. Gre za postopno ukrepanje in organiziranje prireditev z vedno manj odpadki, ki imajo poleg okoljskih tudi gospodarske in družbene pozitivne učinke.

Ker je kakovost naravnega okolja in pokrajine pri izbiri počitniških / izletniških destinacij vse bolj pomemben dejavnik, je ohranjanje vrednosti zelene turistične destinacije tako vse bolj pomembno.

Prireditve in ostala tovrstna turistična ponudba tako v sledenju trajnostnim ciljem omogoča tudi nižje stroške poslovanja, večje zadovoljstvo in večji delež stalnih gostov, višjo kakovost, boljšo prepoznavnost, ugled okoljsko in družbeno odgovornega podjetja, možnost za ustvarjanje višje cene.

Posamezni organizatorji prireditev v Soveniji in tujini se že lahko pohvalijo z dobrimi rezultati. Kranjc je pri tem posebej izpostavil shemo “Ecofesta Puglia”, ki na 35 prireditvah v italijanski regiji Apulija skrbi za čim manjši okoljski odtis. Preko različnih ukrepov zmanjšujejo količine nastalih odpadkov, mešanih ostankov in izpustov toplogrednih plinov. Od biorazgradljivega pribora, ločevalnih košev z jasnimi oznakami, pomočniki pri ločevanju odpadkov, do ozaveščevalnega programa za mlajše, kupovanja zelenih odpustkov in sajenja dreves za ponor CO2. Ali še bolj inovativnih, kot je 3D tisk praktičnih izdelkov iz plastike, reciklirane kar na prireditvi. V letu 2015 se je shemi pridružilo že 35 prireditev, v povprečju so dosegle 72 % ločenega zbiranja. Najboljša med njimi kar 97,2 %, ki je s tem z odlagališč preusmerila 15 ton odpadkov!

Kljub  nekaterim manj spodbudnim pravnim okvirom je tudi v Sloveniji možno spodbuditi različne načine zmanjševanja odpadkov. Marsikaj lahko v okviru svojih pristojnosti stori tudi lokalna skupnost., kot odlično dokazuje Občina Vrhnika.  V razpravi je bilo ugotovljeno, tudi naša lokalna komunalna služba marsikaj nudi, o čemer bo potrebno  zainteresirano javnost še bolj seznaniti.

Predavanje je omogočilo tudi komunikacijski prostor med organizatorji prireditev in predstavnikom komunalne službe, ki napovedujejo prve korake  na poti Zero Waste  prireditev v Krško že letošnje leto.

O splošnih smernicah pri organizaciji prireditev z manj odpadki lahko preberete na spletni strani Ekologi brez meja .

O dogodku tudi na spletni strani Občine Krško.

 

Objavil/a Bernardka Zorko Okolje

Spomladanski pohod za trajnostni razvoj

Tudi letos smo v okviru Zelenega festivala, na velikonočni ponedeljek, 17.4.2017, organizirali spomladanski pohod po okoliških gričih. Dogodek tradicionalno posvečamo mednarodnemu dnevu Zemlje, letos pa tudi mednarodnemu letu turizma za trajnostni razvoj.

Pohodništvo je gotovo ena bolj zelenih oblik turizma, čeprav je tudi pri tem lahko naš okoljski odtis bolj ali manj obremenilen. Da bo ta res čim manjši, je odgovornost tako na organizatorjih dogodkov kot tudi na samih  udeležencih,  pa naj si gre za izbiro ustrezne trase, ki bo prebivalce ob poti čimmanj motila, skrbnost koraka, ki ne potlači vsega pod seboj,  pozornost do nastajanja in puščanja odpadkov, ipd.

Okoli 70 pohodnikov različnih starosti se je tako v naklonjenem vremenu tokat odpravilo od Brezovske Gore skozi Podjamo skozi Nemško vas, Nemško Goro do cerkve sv. Štefana, potem pa naprej po gozdnih obronkih skozi Senožete do Hiše frankinje Kerin na Straži pri Krškem.

Tam nas je gospodar Lojze Kerin ponovno gostoljubno pocrkljal s hišnimi dobrotami in nas na slikovit način pripovedoval o negi, zorenju vina. Otroke je ponovno tu in tam zamotil tudi velikonočni zajec, pa je pot do cilja hitreje minila.

Čistilna akcija po Brezovski Gori 2017

V soboto, 8. aprila 2017, smo ponovno, tudi v sodelovanju članov študijskega krožka “Voda pripoveduje”, izvedli čistilno akcijo po obronkih vasi Brezovska Gora.  V naravi je kljub možnostim rednega odvoza smeti, ločevanja na ekoloških otokih in drugih možnostih, ki nam jih omogoča komunalna služba (naročilo brezplačnega kontejnerja, dostava odpadkov v zbirni center idr.) še vedno nahaja precej odpadkov.

Še vedno so najbolj skrb zbujajoči ostanki embalaže škropiv (zlasti tistih za zatiranje plevelov na osnovi glifosfata), ki smo  jih tudi  tokrat pobirali v gozdu nad kraškim potokom. Iz tega pozivamo vse uporabnike takšnih strupov, da v kolikor že morajo uporabljati le te, embalažo vrnejo na za to predvidena mesta!

Zaradi nizkih samočistilnih sposobnosti kraškega terena, prehaja podzemna voda slabo prečiščena – torej z vsemi našimi odplakami in spranimi strupi – naprej do vodnih zajetij, posledično pa jih, čeprav v manjših količinah, a zato nič manj škodjivih, dobimo preko vodovodnega omrežja nazaj na naše pipe…

Sadje v turistični ponudbi in samooskrbi

V okviru Zelenega festivala 2017 in srečanj študijskega krožka “Trajnostno sadjarjenje v sadjarski skupnosti”smo v četrtek, 6. aprila 2017 gostili svetovalca za sadjarstvo Janeza Gačnika, ki je desetletja nazaj skupaj s pokojnim Francijem Kotarjem po Slovenji začel obujati travniške sadovnjake.

Tokrat je zbranim ponovno izpostavil pomen travniških sadovnjakov, predvsem pa se je osredotočil, na to, kje vse so  priložnosti za umestitev sadja iz travniških sadovnjakov v turistično ponudbo, pa naj si gre za izdelke iz sadja, sadovnjake kot učna mesta, prostor počitka in sprostitve ipd.

Seveda pa ni kvalitetne ponudbe brez kvalitetne vzgoje in nege dreves. Pri tem je za travniška visokodebelna drevesa zlasti pomembno ustrezno obrezovanje in tudi gnojenje. Zaradi same zasnove travniških sadovnjakov, kjer je ob večnamenski rabi poseben poudarek tudi na biotski pestrosti,  tudi narava sama poskrbi za ravnovesje škodljivcev in je tako je pridelek že v izhodišču manj obremenjen z zdravju škodljivimi zaščitnimi sredstvi.  Posamezne stare sorte sadnih dreves imajo v sadju tudi  boljše razmerje kislin in sladkorjev , ostalih mineralov in vitaminov kot pri ostalih sortah, k čemer dodatno pripomore tudi sama zasnova, rast  v zemljo in nebo razvejanega drevesa.

Priložnost je veliko,  tudi veliko je že tovrstnih iniciativ po Sloveniji, predvsem za manjše  sadjarje pa velja povezovanje in tudi graditev kvalitete,  za kar si prizadevajo tudi v Zvezi sadjarskih društev Slovenije. V razpravi je tekla beseda tudi o priložnosti sadnih vin, ki po izračunih dajejo tudi največji izkupiček na kilogram pobranega sadja.

Dogodek smo posvetili dnevu Zemlje, dnevu dreves in letu trajnostnega turizma za razvoj, sofinancirala ga je tudi Občina Krško.

Kako do doma brez odpadkov?

V torek, 4. aprila 2017 je Krajevna skupnost Senuše v sodelovanju z Zavodom Svibna (študijskega krožka “Samooskrbimo se”) organizirala predavanje za člane in širšo lokalno javnost “Dom brez odpadkov – ali je to mogoče?”, ki ga je izvedla Katja Sreš iz Društva Ekologi brez meja (ki je pred leti organiziralo odmevno akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu).

Zbrane je uvodoma pozdravil predsednik KS Senuše, g. Damjan Mežič, in pojasnil, da so se letos  namesto organiziranja čistilnih akcij raje osredotočili na  preprečevanje nastajanja odpadkov. Ob tem je udeležencem predavanja pojasnil tudi možnosti odvoza različno nastalih odpadkov v gospodinjstvih  tekom leta, ki jih brezplačno omogoča javno gospodarska služba v občini Krško.

Dejstvo je, da odpadki vse bolj obremenjujejo tudi naše domove, pa naj si gre za odvečno embalažo ali pa predmete, ki jih pod vplivom različnih »akcij« sicer nabavimo,  a nam potem postanejo kmalu odveč.  Sicer počasi napredujemo v smislu ločevanja odpadkov, a tudi to ni rešitev. Višje položnice za odvoz smeti tudi niso vabljive… Še vedno je slišati: »jaz nimam nič odpadkov, saj jih vse skurim« ali pa »jaz ne rabim zabojnikov, ker smeti vozim v gozd«, iz česar je razvidno, kako malo se še zavedamo razsežnosti, ki jih naša potrošniška naravnanost  povzroča našemu bližnjemu in širšemu okolju, celotnemu planetu. Potrošniška doba nas je tudi navadila na udobje, ki se ga je težko odreči oz. se le postopoma, pa še pri tem bolj kot ekološka zavest pripomore finančna spodbuda.

Katja Sreš nam je predstavila koncept t.i. »Zero Waste«, ki sicer pomeni »oblikovanje in upravljanje izdelkov in procesov tako, da se zmanjša volumen in toksičnost odpadkov, ohranja ter predela vse materiale in se jih ne sežiga ali odlaga« in tako vodi družbo v spremembo življenjskega stila in navad ter k posnemanju trajnostnih naravnih ciklov«.  Na konkretnih primerih pokazala, kako se je možno postopoma znebiti nekaj smeti (ne s kurjenjem ali odlaganjem v naravo) in pri tem celo nekaj prihraniti.  Odvisno od okoliščin lahko začnemo postopoma, npr.:  se odrečemo reklamnih gradiv; da se z družino, prijatelji dogovorimo, da je najboljše darilo za praznik naš čas, ki si ga poklonimo drug drugemu ali kakšna manjša pozornost izpod lastnih rok; da iz omar odstranimo oblačila, ki jih že več let nismo obleki, prav tako različne manjše predmete, naprave itd., ki jih niti pogledamo ne več; da se zlasti ženske ne obremenjujemo s sledenjem modi, ki se menjuje vse hitreje;  nabavljamo takšne stvari, ki jih je možno 100% reciklirati;  da načrtujemo naše jedilnike, ne kuhamo preveč, izmenjujemo itn…

Kar lahko ponazorimo tudi s 5″R” načeli:

  • Refuse – zavračanje, česar ne potrebujemo
  • Reduce – zmanjševanje porabe (tistega, kar potrebujemo) in ohranjanje materialov
  • Reuse – ponovna uporaba
  • Recycle – recikliranje
  • Rot – kompostiranje.

Ne glede na to, da radi kažemo na druge, zlasti na podjetja, korporacije, kapital, pa imamo posamezniki vendarle veliko moč: konec koncev, komu vsa ta podjetja namenjajo (izdelujejo, dostavljajo itn. z različnih koncev sveta) svoje izdelke, če ne nam, potrošnikom?! A imamo voljo, vest, da uporabimo to moč in rečemo »ne«? Se sploh zavedamo, koliko odpadkov ustvarimo v svojem lagodnem, hitrem življenju? Za ilustracijo si poglejte Katjin prispevek O kilogramu in pol odpadkov na dan .

Ob bližnjih velikonočnih praznikih pa je tudi vredno razmisliti, koliko bo ravno prav hrane za praznične mize, da je ne bo preveč in je ne bo potem treba metati stran.. Več o tem >>>>.