Naša ponudba
Podjama
Dolina Podjama je kraška dolina v razgibanem vzhodnem delu Krškega gričevja. Podjama je del občine Krško, nahaja pa se 9 km zahodno od Krškega. V nekaterih virih se območje imenuje tudi Kartušev dol. Domačini, Podjamci so ji dali ime Podjama - ker je dejansko dno doline pod vhodoma v Ajdovsko jamo.
Geološke, pedološke in klimatske značilnosti območja
Kamninska zgradba v veliki meri določa izoblikovanost površja, sestavo prsti in posledično tudi vzorce pokrajinske rabe prostora. Območje Podjame označuje prisotnost apnenca kredne starosti kot osnovne geološke komponente. Kredne kamnine v obliki globokomorskih ploščatih apnencev prav tu , na območju višjega obrobja Krške udorine mestoma prehajajo v apneni fliš oziroma flišu podobne kamnine, kjer so se razvili različni kraški pojavi. Ker so med apnenci tudi manjši vložki rožencev, glinastih laporjev in peščenjakov, se prepustne in neprepustne kamnine hitro menjavajo, kraške oblike pa so zato na površju manjše in manj izrazite kot v tipičnih dinarskih pokrajinah. Zakrasevanje se je na obrobju Krškega gričevja začelo kasneje kot v njegovem osrednjem delu, zato so nekateri potoki ostali na površju, drugi pa so svoj tok precej skrajšali ali celo povsem poniknili.
Kamninska osnova je eden najpomembnejših pedogenetskih dejavnikov, na razvoj prsti pa vplivajo tudi relief, podnebje, izoblikovanost vodne mreže, rastje in delovanje človeka. Iz sestave prsti pa odsevajo tudi pretekla, sedanja in možnosti za prihodnjo rabo tal. Za gričevnati svet na območju doline Podjama so značilne rjave prsti na karbonatnih kamninah, laporju in flišu. Območja rjavih prsti, ki so razmeroma dobro rodovitne, so kmetje v preteklosti izrabili za obdelovalne površine. Na območjih z manjšim naklonom površja so to njive, na osojnih pobočjih travniki in gozdovi, na prisojnih pa predvsem sadovnjaki n vinogradi.
Obravnavano območje ima v splošnem zmerno celinsko podnebje, lokalno pa prihaja tu do vplivov celinskega podnebja tako osrednje kot tudi vzhodne Slovenije. Gričevje je spomladi in jeseni v območju toplega pasu nad hladnejšim zrakom v dolini Save in Krški kotlini. Območje v povprečju prejme več sončnega obsevanja kot nižji predeli Krške kotline. Poleti je nad območjem izrazitega celinskega vpliva, pozimi ga hladen inverzijski zrak prekrije le občasno. Sleme Brezovske Gore je dobro prevetreno, zato je letno v povprečju manj kot 80 dni z meglo. Klimatske značilnosti so ugodne predvsem za sadjarstvo in vinogradništvo, kar je še posebej izrazito na okoliških pobočjih doline. Kraško polje pred vhodom v Ajdovsko jamo je z vseh strani zaprto, zato se znotraj njega ustvarjajo specifični klimatski pogoji.
Površje
Območje uvrščamo v skupino predalpskega tipa kraškega površja, kjer so najbolj značilna kraška oblika doli. Dolina Podjama se nahaja vzhodno od osrednjega slemena, kjer leži naselje Brezovska Gora in je nastalo s postopnim kraškim poglabljanjem nekdanje doline. Osrednji del Podjame tvori majhno kraško polje velikosti 2 ha z ravnim dnom, čez katerega teče ponikalnica. V severnem delu doline, od koder priteka na dan ponikalnica, se odpira vhod v eno največjih kraških jam Krškega gričevja, v Ajdovsko jamo. Za dvema vhodoma leži lijakasta dvorana s premerom cca. 15 m, ki se konča s podorom. Nekaj metrov pod vhodom je občasni bruhalnik. Vrtače, ki so sicer pogosta kraška oblika se tod sicer nakazujejo, vendar niso zelo izrazite. Povprečni naklon površja obodnega gričevja znaša 12o. Naklon površja je zelo povezan z nadmorsko višino. Okoliški griči in slemena merijo med 300 in 380 m nadmorske višine. Pokrajina daje vtis razgibane gričevnate pokrajine s slemeni in vmesnimi dolinami.
Vode
Vode z južnega obrobja Krškega gričevja tečejo neposredno proti Krki. Na obravnavanem območju ni večjih stalnih vodotokov. Zaradi hitrega menjavanja prepustnih in neprepustnih kamnin je na območju najti več izvirov. Ob kolovozni poti na zahodni strani doline, ki vodi proti Nemški vasi, je zelo slikovit izvir, ki napaja Podjamski potok (ob sicer še nekaj izvirih severozahodneje)..
Potok teče po zahodni strani doline in na robu kraškega polja ponikne. Iz bruhalnika pod vhodom v Ajdovsko jamo občasno izvira voda in v obliki potoka z občasno vodo teče po severovzhodni strani kraškega polja.
Zahodno od slemena Brezovske Gore se začenja povirje potoka Senuša. Potok Kačk oziroma Kačjek izvira zahodno od Brezovske Gore in je v preteklosti s svojo vodo poganjal tudi dva mlina.
Rastlinstvo in živalstvo
Potencialno naravna vegetacija območja je gozd bukve, kostanja in hrasta. Dno doline s kraškim poljem prekrivajo trajni travniki in pašniki s posameznimi njivami. Ob vodi uspevajo vrbe.
Vrbe pred Ajdovsko jamo
Strmejše obrobje doline z vseh strani porašča gozd, ki nato preide v vinogradniška območja.
Med gozdom in vinogradi...
Območje doline Podjama je zanimivo predvsem z zoološkega vidika, saj gre tu za posebna habitatna tipa, zaradi katerih je območje uvrščeno v mrežo Natura 2000. V Ajdovski jami biva velika porodniška kolonija netopirjev južnih podkovnjakov, sicer pa na območju najdemo tudi črtastega medvedka iz skupine metuljev. Pravzaprav je po travnikih opaziti nešeteto vrst metuljev in je tako dolina prava "dolina metuljev", bi pa bili potrebni dodatnih raziskav
Poleg tega živalski svet območja bogatijo tudi različne vrste divjadi, ptic, plazilcev in drugih vrst. Prava redkost živalskega sveta tega območja so raki, ki jih še vedno najdemo v razmeroma neonesnaženih potokih. Ob potokih in manjšem zamočvirjenem travniku pa je opaziti tudi precej kačjih pastirjev.
Rak v podjamskem potoku
NATURA 2000
Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij z osnovnim ciljem ohraniti biotsko pestrost. Posebna varstvena območja so namenjena ohranjanju rastlinskih in živalskih habitatov, ki so redki ali na evropski ravni ogroženi zaradi dejavnosti človeka. Obravnavano območje doline Podjama je v celoti vključeno v omrežje Natura 2000 kot posebno varstveno območje pSCI Ajdovska jama (koda: SI 3000191) s prisotnostjo južnega podkovnjaka (Rhinolophus euryale) in črtastega medvedka (Callimorpha Quadripunctaria). Zaradi uresničevanja varstvenih ciljev se na Natura 2000 območjih sicer izvaja prilagojena raba naravnih dobrin in upravljanja voda ter ukrepi varstva v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave in drugimi predpisi.
Netopirji sodijo med najbolj ogrožene vrste sesalcev v Evropi in Sloveniji. Med 29 vrstami netopirjev je kar 10 pri nas prisotnih vrst, med njimi tudi južni podkovnjak, uvrščenih v Prilogo II Direktive o habitatih, kar pomeni, da morajo zanje biti opredeljena posebna varstvena območja, ki zagotavljajo ugodno stanje vrst. Rezultati dolgoletnih aktivnosti in raziskovanj Centra za kartografijo favne in flore, Societas herpetologica slovenica - društva za proučevanje dvoživk in plazilcev ter Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev so pokazala, da je za uspešno varstvo vrst poleg rednega spremljanja in ugotavljanja stanja populacij potrebno tudi izvajanje varstvenih ukrepov ne le na območju prebivališč (jama), temveč tudi na širšem območju, kje se netopirji prehranjujejo. V Ajdovski jami je danes ena največjih porodniških kolonij netopirjev južnih podkovnjakov pri nas, zato so trajnostne rešitve so poleg deklarativnega varstva območja nujno potrebne. To bi lahko dosegli tako z izobraževanjem širše javnosti ter predstavnikov lokalnih skupnosti kot tudi z aktivnim varovanjem širšega območja.
Južni podkovnjaki v Ajdovski jami
Črtasti medvedek (Callimorpha quadripunctaria) je redka in ogrožena vrsta metulja z značilnim vzorcem na zgornji strani sprednjih kril. Spada v družino medvedkov, od koder izvira tudi njegovo ime. Odrasle metulje videvamo vse od nižin do nadmorske višine 1000 m na gozdnih robovih v mešanih gozdovih, na jasah in ob poteh ter opuščenih kamnolomih v zaraščanju. Od julija do septembra se spreletavajo nad cvetočimi rastlinami in grmovnicami ter nabirajo medičino. Črtasti medvedki so dejavni tudi ponoči. Takrat se razmnožujejo, zato potrebujejo temo za zavetje pred plenilci. Gosenice prezimijo in se spomladi zabubijo v bel kokon na spodnjem delu rastline, poleti pa se iz njih razvije novo življenje.
Črtasti medvedek; Foto: S. Gomboc, vir:
Hrastov kozliček
Hrastov kozliček - na primerno fotografijo še
čakamo
EKOLOŠKO POMEMBNA OBMOČJA
Uredba o ekološko pomembnih območjih (Ur. list RS, št. 48/04) med ekološko pomembna območja šteje območja habitatnega tipa, dela habitatnega tipa ali večje ekosistemske enote, ki pomembno prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Med takšna območja sodi tudi območje Ajdovska jama (identifikacijska številka 63300), in sicer zaradi posebnega traviščnega habitata. Vanj sodi celotna dolina Podjama. Ker gre v primeru EPO za habitat prosto živečih rastlinskih vrst, ki so na ozemlju države redki in ranljivi, je njihovo varovanje še toliko bolj potrebno.
NARAVNE VREDNOTE
Ajdovska jama
Ajdovska jama pri Nemški vasi je po Pravilniku o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Ur. list RS, št. 111/04) in Pravilniku o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Ur. list RS, št. 70/06) opredeljena kot geomorfološka podzemeljska in zoološka naravna vrednota državnega pomena.
Ajdovska jama se nahaja na pokrajinsko zelo občutljivem kraškem območju, ki ima zaradi specifične kamninske zgradbe skromne samočistilne sposobnosti. Zlasti na plitvem krasu, kjer neenakomerno debela prst ne omogoča učinkovitejšega naravnega čiščenja, je nevarnost kemičnega onesnaženja večja. Prav tako je na kraškem območju zelo težko natančno določiti smeri in hitrosti raztekanja podzemne vode in posledično tudi možne vire onesnaženja. Poleti so zaradi nizkih pretokov samočistilne sposobnosti še skromnejše kot sicer. Jama je življenjski prostor netopirjev (južni podkovnjak).
Nemška Gora - ponikalnica
Nemška Gora - ponikalnica je po Pravilniku o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Ur. list RS, št. 111/04) in Pravilniku o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Ur. list RS, št. 70/06) opredeljena kot hidrološka in geomorfološka naravna vrednota lokalnega pomena. Ponikalnica teče po osrednjem delu obravnavanega območja, vodo pa zbira v dveh krakih, in sicer z zahodnega in osrednjega dela kraškega polja. Ponikalnica ima ozko in razmeroma plitvo strugo z nizkim pretokom. Voda ponikne na južnem delu polja.
OSTALA NARAVNA DEDIŠČINA
Ko govorimo o naravni dediščini, imamo v mislih celotno paleto pokrajinsko - ekoloških elementov oziroma sestavin, ki tvorijo pejsažno podobo območja, ki ga obravnavamo. Nekatera območja in objekti naravne dediščine so že prepoznani kot izjemni in se jih zato tako ali drugače deklarativno varuje, bodisi znotraj mreže Natura 2000, kot naravne vrednote ali pa kot naravne in kulturne spomenike. Še vedno pa ostaja cela vrsta prvin narave, ki jih je prav tako potrebno obravnavati kot pomemben del okolja in jih zato želimo prav tako vključiti v razvojne načrte območja. Naravna dediščina tega območja ni samo Ajdovska jama s kolonijo netopirjev, pač pa tudi celotno kraško polje z vrtačami, bruhalnikom, požiralnikom in ponikalnico in drugi pokrajinotvorni elementi.
Gozd
Gozdni ekosistem je sila pomemben zaradi vrste funkcij, od proizvodnih, ekoloških, izobraževalnih do turistično - rekreativnih. Tega se kot nosilci razvoja na obravnavanem območju zelo dobro zavedamo. Gozd, v katerem prevladujejo sestoji bukve, kostanja in hrasta se pojavlja na nižjem obrobju kraškega polja. V višjih predelih, ki so že bolj izpostavljena sončnemu obsevanju pa se pojavljajo vinogradi. Gozdovi so razmeroma svetli, lahko prehodni in redno vzdrževani. Njihova posebna kvaliteta je njihova lahka dostopnost (izjema so najstrmejša območja nad dolino). Gozd nudi mir, sprostitev, sprehode, nabiranje gozdnih sadežev in zdravilnih rastlin ter opazovanje živalskega sveta.
Gozdni rob
Kjer si roke podajata gozd in travnik, se igrivo prepletata dva svojevrstna svetova. Kot preplet poljske in gozdne bivanjske niše je gozdni rob zelo pestro življenjsko okolje rastlin in živali. Zaradi vzdrževanja mejne črte se neprestano obnavlja in nikdar ne postara. Rob gozda običajno oblikuje človek, lahko pa sledi tudi toku vode. V gozdnem robu najdemo celo vrsto spomladanskih cvetnic, kot so jetrnik, vrednikov jetičnik, krebuljice in spomladanski žafran. Varno zavetišče gozdnega roba so za svoje bivanje našle številne dvoživke, plazilci, ptice, sesalci (gozdna rovka, jež, podlasica) in metulji.
Drevesa
Pomemben element krajinske podobe območja so posamezna drevesa, ki izstopajo bodisi po svoji izjemni starosti, dimenzijah ali pa povezanosti z drugimi elementi pokrajine. Med drevesnimi posebneži najdemo tako sadno drevje kot tudi druge vrste. Posebnost območja je skorš, ki velja za najdebelejše v Sloveniji (obseg debla v prsni višini je 352 cm).
Tu pa so še posamezni drevesni samotarji, ki si zaslužijo pozornost: hrasti, breze, jablane, hruške, bukve, topoli, brest in druga drevesa. Podjamska drevesna pot povezuje najbolj posebne primerke dreves tega območja, hkrati pa pot razkriva bogato ljudsko izročilo povezano z drevesi in njihovo zdravilno energijo. Na jasi pred vhodom v Ajdovsko jamo, ob ponikalnici raste niz vrb, ki tvorijo prijeten vrbov log in dajejo dolini Podjama poseben pečat.
Travniki
Travniki predstavljajo danes eno najbolj razširjenih oblik rabe prostora in so med najbolj razširjenimi poljedelskimi kategorijami. Travniki z botanično strukturo in lastnostmi odsevajo tako talne kot tudi klimatske razmere. Travnik ima poleg svoje ekosistemske vloge tudi pomembno vlogo v oblikovanju krajinske pestrosti. Na območju doline Podjama zaradi ekstenzivnega kmetovanja travniki še vedno ohranjajo svoje bogastvo rastlinskih vrst, saj med njimi najdemo tudi celo vrsto zdravilnih zelišč. Posebni traviščni habitati pa območje uvrščajo med ekološko pomembna območja.
KRAJINSKA ARHITEKTURA
Kraji se še ponašajo s starimi zidanicami, hrami, hišami in gospodarskimi poslopji... Vendar pa podlegajo zobu časa, lastniki za obnovo bodisi nimajo denarja ali pa gredo v novo gradnje ...
