Naj vam pomagamo

V Zavodu Svibna prepoznavamo visokodebelne travniške sadovnjake kot ene izmed prvih trajnostno naravnanih praks človeka še iz pradavnine. Zato smo se skupaj z ostalimi partnerji v letu 2013 odločili, da naredimo odločnejše korake k ohranitvi in obuditvi te izjemne dediščine v okviru projekta Trajnostni sadovnjaki . Ohranjanje visokodebelnih sadovnjakov pa ob ozaveščanju in izobraževanju zagotavljamo predvsem s sajenjem novih dreves, negi obstoječih dreves in iskanjem ekonomskih potencialov, ki jih tovrstni sadovnjaki zagotovo ponujajo.

Naše storitve na področju ohranjanja visokodebelnih sadovnjakov

  • Svetovanje glede zasadnje in nege visokodebelnih travniških sadovnjakov.
  • Zasadnja sadnih dreves in grmovnic/ visokodebelnega sadovnjaka.
  • Vzdrževanje visokodebelnih sadnih dreves (obrezovanje, zaščita...).
  • Pomoč pri odkupu sadja.

 

 

000
posajenih sadnih drevesc izpod naših rok od leta 2015!
000
negovanih visokodebelnih sadnih dreves je za nami od leta 2015!
0000
ha ekstenzivnih sadovnjakov v Sloveniji po zadnjih podatkih. Bodite del pozitivnega trenda!

Zakaj smo ZA ohranitve visokodebelnih sadovnjakov?!

Sedanja izjemna sortna zapuščina sadnih dreves ima dolgo prehojeno pot, začenjajoč v pradavnini, ko se je človek začel ustaljevati in začel pridelovati hrano na enem mestu. Takrat pretežno divje sadne vrste je iz gozda začel nasajevati bližje svojih bivališč. Nedvomno so tovrstna drevesa in sadovnjaki predstavljali pomemben gradnik prehranske stabilnosti ljudstev vse do sedaj. Z žlahtenjem sadnih vrst pa so nam predniki zapustili variteto sort izjemnih vrednosti.
Visokodebelni sadovnjaki so ena redkih človeških tvorb v okviru kultivacije prostora, ki je v prid ne samo človeku, ampak so si v njih našli prostor tudi številne rastlinske in živalske vrste. Če vemo, da je biotska vrstnost in pestrost medsebojnih interakcij steber stabilnosti vsakega ekosistema, potem velja trditi da visokodebelni sadovnjaki zagotovo prispevajo v k večji stabilnosti antropogenih kmetijskih ekosistemov.
Visokodebelni sadovnjaki so v prvi vrsti nastali zaradi potreb preživetja človeka in se tako vtkali v kulturo življenja tukajšnjih prebivalcev. Z njihovo prisotnostjo, kot tudi raznolikostjo, glede na lege, podnebje, višinsko razliko so v slovenske pokrajine vnesli pestrost, kot tudi harmonijo. Tako so visokodebelni sadovnjaki pomemben gradnik kulturne in naravne krajine v celotnem slovenskem prostoru, zato ga je v prid ohranjanja kulturne dediščine in identitete prostora potrebno ohraniti.
Visokodebelni sadovnjaki so v času industrializacije kmetijstva na podeželju bili deležni zanemarljive pozornosti. Posledično se je obseg sadovnjakov zmanjšal, postaral, marsikje zanemaril. Ključni izgovori lastnikov so v večini bili, da niso ekonomsko zanimivi, predstavljajo ovire za strojno obdelavo travnikov... , ali pa so bili deležni zaraščanja zaradi propada kmetij. Na srečo pa dandanes zopet spoznavamo njihove prednosti tudi v kmetijskem prostoru, ki vsekakor pretehtajo nekatere protiargumente. Visokodebelni sadovnjaki namreč omogočajo travniško sadjarsko rabo in so kot taki primerni za hribovska področja. Tovrstna drevesa lahko zapolnijo meje, strmih pobočja ali slabše rodovitna tla. V bližini kmetij ali na mejicah pa služijo kot blažilci neugodnih vremenskih razmer. Kot tako znova postajajo pomemben element predvsem hribovske kmetijske krajine.
Visokodebelni sadovnjaki so v preteklosti navkljub izmenični rodnosti zagotavljali kmetijam pomemben del surovin, ki so jim zagotavljala preživetje, pa tudi prihodke od prodaje sadja ali izdelkov. Z razvojem intenzivnih nasadov, kjer ni bila v ospredju zdravo pridelano sadje, pač pa vizualna lepota in kvantiteta so visokodebelni sadovnjaki izgubljali boj v konkurenci. Posledično so se tovrstni sestoji začeli opuščati, kaskada izumrtja pa se je na srečo ustavila tik pod dnom. Z raznimi raziskavami, spoznanji ter ozaveščanjem glede zdravega prehranjevanja je tovrstno sadje zopet pridobilo ugled in svoje mesto. Tako se ponovno viša njihov ekonomski potencial, ter se tako v smislu obnove visokodebelna sadna drevesa vračajo na marsikatero kmetijsko gospodarstvo.
Že samo ime visokodebelno sadno drevo pove, da je njegova rast bujna z obsežnim koreninskim sistemom, kot tudi krošnjo in ima tako številne prednosti kot drevesa na srednjih in šibkih podlagah. Predvsem na hribovskih področjih visokodebelnih sadnih dreves niso sadili na pobočja ali meje, ker je bila druga raba otežkočena, pač pa tudi da so povečevala erozijsko varnost (odnašanje prsti, plazovi...)! Koreninski sistemi sestojev sadnih dreves pa preprečujejo tudi hitrejši odtok vode s terena in tako zmanjšujejo sušne strese v poletnih mesecih, oziroma zmanjšujejo hudourno odtekanje vode s terena v deževnih obdobjih. S sajenjem ob bivališčih lahko s svojimi krošnjami nudijo zavetje pred močnejšimi sunki vetra, oziroma zmanjšujejo vetrno erozijo prsti na kmetijskih površinah. Nenazadnje pa tudi senca v poletnih mesecih dene ugodno tako človeku, kot tudi pašni živini. Tehtni razlogi za posaditev visokodebelnih sadnih dreves.
Prostor visokodebelnih sadovnjakov je pomemben ekosistemski gradnik, ki je zmožen vzdrževanja večje populacije določenih vrst. Pri tem ta prostor predstavlja samostojen ali nadomesten ali pa robni habitat za preko 5000 živalskih in rastlinskih vrst, kar je za prostor, ki je del kmetijske krajine in antropogenega nastanka izjemno! Poleg številnih živalskih vrst (ptice, prostoživeče živali, domače živali...), travinj, ki vzdržujejo naravno ravnovesje velja omeniti predvsem bogastvo sadnih dreves. Dediščina sortne raznovrstnosti posameznih sadnih vrst, predstavlja pravo sortno banko, ki je tudi vir novih žlahtenj. Pri tem je morebiti tudi pomembno, da so razvite sorte pomenile ne samo bogato izbiro različnih sadežev, temveč so botrovale tudi časovnemu zamiku cvetenja, zorenja... ,kar je prispevalo k dostopnosti sadežev skozi vse leto!
Visokodebelni sadovnjaki ali posamezna drevesa v krajini nedvomno izboljšujejo estetsko podobo in so pomemben gradnik naše kulturne krajine, kot tudi dediščine. Ker je bilo sadje pomemben del prehrane in preživetja posamezne družine in celo skupnosti so se na slovenskem prostoru dejavnosti povezane z sadjarstvom močno vtkale v kulturo in socialne odnose tukajšnjih prebivalcev.
Ker so visokodebelni sadovnjaki in drevesa prepoznani kot vsestransko koristni so bili vedno tudi prostor za izobraževanje in prenašanje znanja in vedenja o tej izjemni dediščini. V preteklosti je višek vzgoje in izobraževanj o sadjarstvu dosegel med prvo in drugo svetovno vojno, kjer so na podeželju tamkajšnje kmečko prebivalstvo o sadjarstvu poučevali lokalni učitelji. V sedanjem času pa tovrstni sadovnjaki znova s pomočjo raznih institucij in posameznikov krepijo to vlogo, pri čemer je zaznati zudi pozitiven trend obnove tega zares trajnostnega sadjarstva.
Picture of V kolikor želite našo pomoč, nas kontaktirajte in z veseljem se dogovorimo o nadaljnjih aktivnostih

031 226 378 (Sašo)

info@zavod-svibna.si, saso@zavod-svibna.si

V kolikor želite našo pomoč, nas kontaktirajte in z veseljem se dogovorimo o nadaljnjih aktivnostih