Ob mednarodnem dnevu gozdov 2021 – k dejanjem

Ključna sporočila OZN ob letošnjem mednarodnem dnevu gozdov pod sloganom »Obnova in nega gozda: Pot do zdravja in dobrega počutja« izpostavljajo teme, ki se tičejo vseh nas – tako lastnikov gozdov, malih in velikih, kot rednih in občasnih obiskovalcev gozdov, pa vseh v lesno predelovalni verigi in seveda tudi lokalne in globalne politike. Razmislek in dejanja pa priporočljivi skozi vse leto.

Gotovo se vsi strinjamo, da nam gozdovi prinašajo koristi za zdravje, da nam prinašajo dobrine in storitve, potrebne za trajnostni razvoj družbe, da je pomembno sleherno drevo, da so gozdovi pomembni za vzdrževanje življenja na planetu in da je zato trajnostni gospodarjenje z gozdovi nujno potrebno, To je lahko temelj številnim zelenim delovnim mestom in trajnostnega razvoja podeželja tudi v naši regiji.  Številne priložnosti lahko zagotovimo tudi v okviru regionalnega razvojnega programa za naslednje programsko obdobje, seveda ne zgolj na papirju.

Več o mednarodnem dnevu gozdov 2021 tudi na Spletni strani FAO in  Zavoda RS za gozdove .

Anketa v okviru priprave Akcijskega načrta za razvoj ekološkega kmetijstva

Po 5 letih brez akcijskega načrta za razvoj ekološkega kmetijstva, je v letošnjem letu pod okriljem MKGP v  pripravi Akcijski načrt za razvoj ekološkega kmetijstva do leta 2027 (ANEK). Gre za pripravo enega pomembnejših dokumentov, ki naj bi bil v okviru kmetijske politike in strategije eden ključnih za doseganje ciljev Strategije od vil do vilic, ter Strategije o izboljšanju biotske pestrosti v okviru Evropskega zelenega dogovora. 

Do leta 2030 je med glavnimi cilji tudi povečanje ekoloških kmetijskih površin do najmanj 25% skupnih kmetijskih površin. Trenutno imamo v Sloveniji nekaj manj kot 10% ekoloških kmetijskih površin v uporabi, kar pomeni, da bo za dosego tega cilja v manj kot 10-ih letih potreben usklajen in korenit angažma vseh deležnikov na področju ekološkega kmetijstva.  

Da bo ANEK učinkovit pri zagotavljanju zastavljenih ciljev, želijo pripravljavci v pripravo dokumenta vključiti čim širši krog deležnikov na področju ekološkega kmetijstva v Sloveniji.

V okviru priprave se je že zvrstilo 10 tematskih delavnic z zainteresirano javnostjo, pred dokončno pripravo strategije pa želijo upoštevati tudi mnenja javnosti. V ta namen je posredovana spletna anketa za podajanje vaših mnenj. Anketa je anonimna.

K izpolnjevanju ankete, do katere pridete po tej povezavi >>>>,  vabimo tudi v Zavodu Svibna, saj je vključevanje širše zainteresirane javnosti, ključnega pomena ne le pri pripravi dokumenta, ampak tudi doseganju zastavljenih ciljev.

Rok za izpolnjevanje ankete je do 23.12.2020.

Delavci pod zemljo na svetovni dan tal

5. decembra obeležujemo Svetovni dan tal, ki je namenjen ozaveščanju o pomenu tal. Da tla (rodovitna prst) predstavljajo enega od neobnovljivih oz. počasi obnovljivih naravnih virov, saj je njihovo nastajanje in obnavljanje dolgotrajen proces, ki lahko traja več tisočletij, je drugo dejstvo, namreč da se debelina in kakovost rodne prst močno zmanjšuje, toliko bolj zaskrbljujoče. Tla so osnova za vse življenjske procese, saj je nanje vezano kar 90 odstotkov svetovne pridelave hrane. Vzdrževanje rodovitnosti tal je zato zelo pomembno, ključno vlogo pri tem pa imajo talni organizmi. Ti »delavci pod zemljo«, ne zgolj krti, deževniki, stonoge, črvi ipd, ki jih vidimo, ampak  ob njih tudi množica nam nevidnih mikroorganizmov,  bistveno prispevajo k procesom, s katerimi poskrbijo, da so tla živa in rodovitna.  Dandanes je izguba biotske raznovrstnosti zaskrbljujoča, vpliva pa tudi na tla, ki so dom več kot četrtine biotske raznovrstnosti našega planeta.  V eni sami žlički zemlje je več živih organizmov, kot je ljudi na Zemlji.  Talni organizmi so odgovorni za številne ekosistemske procese, od katerih smo ljudje odvisni: od podpiranja rasti rastlin, do shranjevanja ogljika, so pa tudi zbiralniki za zdravilne snovi. 

Ohranjanje biološke pestrosti tal in talnih organizmov je torej ključnega pomena za vzdrževanje rodovitnih in zdravih tal, kar pa dosežemo tako, da zemlje, prsti globoko ne preoravamo oz. lopatamo, da ne uporabljamo pesticidov, ki uničujejo to življenje v tleh, da dodajamo humus, t.i. efektivne mikroorganizme, omogočimo prezračenost tal,  ne teptamo prsti s težkimi stroji, ne gnojimo z umetnimi gnojili, pazimo, da prst ne ostane gola… kar pomeni odločen odklon od večinske kmetijske prakse v smer ekološko sprejemljivih oblik kmetovanja. 
Ob neustreznih kmetijskih praksah so seveda tudi drugi dejavniki, ki vplivajo na življenje v tleh, kakovost tal in količino rodne prsti…

Kratki videi, ki so jih pripravili v FAO, nazorno prikazujejo, zakaj so rodovitna, zdrava tla naše največje bogastvo in kaj lahko kmetje, ljubiteljski vrtnarji in nekmetje skupaj naredimo, da preprečimo onesnaževanje in erozijo tal..

Ajdovska jama ponovno vabi k obisku

S hladnejšimi dnevi se ponovno odpira Ajdovska jama! Dediščino Ajdov in zgodbe pradavnine, naravne zanimivosti in zdravilno energijo prostora boste  lahko odkrivali in uživali od 15. oktobra 2020 do 15. aprila 2021 . Toplo vabljeni na obisk, ki je možen po vnaprejšnjem dogovoru.  Zaradi upoštevanja ukrepov NIJZ v zvezi z epidemijo COVID-19 je obisk možen le za posameznike in skupine do 10 oseb oziroma družine.  Bodite zunanjim razmeram primerno oblečeni in obuti, s seboj pa imejte tudi ročno ali čelno svetilko.

Več informacij na www.ajdovska-jama.si

Ljudsko petje za dušo

Lepega decembrskega večera smo v našem hramu v spomin na to, kako so si nekoč krajšali zimske večere, organizirali večer starih ljudskih pesmi in iger. Nabralo se nas z vseh vetrov Posavja, z različno pevsko kilometrino, a vsi s srčno željo peti iz duše, za dušo, ob tem pa obuditi to staro “dušobožajoče” izročilo.

Družno smo ugotavljali, da je ljudska pesem, nekoč vsakodnevna spremljevalka dela in praznovanja, povsem izrinjena iz naših življenj, vse preveč je razvrednotena. Res je, da se lepše sliši iz izdelanih pevskih grl, a petje je pravica in potreba vsakega. Med petjem se sproščajo endorfini, ki nas zdravijo in osrečujejo ter delajo bolj ustvarjalne.Če pa se glasovi naših grl povežejo v čudovito harmonijo večglasja, te vibracije ne učinkujejo dobro le na naše fizično in čustveno telo, ampak na ves prostor in ljudi, ki so v njem. Skupina se med petjem neverjetno poveže, postane eno. Prastare melodije in ritmi pa nas povežejo tudi z ritmom pokrajine, v kateri bivamo.

Slovenska ljudska pesem nam lahko v svoji razsežnosti melodij, ritmov in besedil služi tudi namesto popularnih, z vzhoda prinesenih, manter, kot molitev. Saj ste slišali: “kdor poje, trikrat moli” in  pa “kdor poje, zlo ne misli”.

Dajmo torej čimveč peti – sami in skupaj. Ljudska pesem je bila narejena za ta namen – za petje, ne zgolj za poslušanje. Četudi je morda v začetku glas negotov… Tudi tu velja, da vaja dela mojstra.

Mi pa bomo z našimi pevskimi druženji nadaljevali v obliki študijskega krožka. Vsaj enkrat mesečno. Če še koga zamika, dobrodošel!

O sadnih drevesih in tehnikah za izboljšanje vida

V četrtek, 25. aprila 2019 smo ob bližnjem dnevu dreves  ponovno gostili Mario Ano Kolman, pisateljico, predavateljico in raziskovalko starih kultur…

Predstavila nam je del zanimivih delček zgodb sadnih dreves, ki jih je objavila v 3. knjigi iz cikla DREVESA – MITI, LEGENDE, ZDRAVILNOST, v kateri posamezna drevesa predstavlja skozi mite in legende, botanični opis, poseben poudarek pa pri vsaki drevesni vrsti daje zdravilnosti sadežev, listov, cvetov, skorje, korenin in semen, kar je podkrepila tudi z navedbo kliničnih študij. Tako smo spoznali, da imamo v naših domačih vrtovih in sadovnjakih učinkovita »zdravila«, ki pomagajo tudi pri zdravljenju onkoloških bolezni. Zanimiva je npr. spregledana domača sliva, ki uravnava krvni tlak in zmanjšuje tveganje za kap, krepi srčne žile, normalizira srčni ritem, krepi kostni mozeg in zmanjšuje tveganje za osteoporozo pri ženskah med menopavzo, sveže in posušene slive obnavljajo in krepijo tudi že poškodovane kosti..

Več si lahko preberete v njenih treh knjigah ali si ogledate videoposnetek >>>.

Naše samooskrbno srečanje pa je dopolnila tudi s predstavitvijo tehnik za boljši vid.  Tudi te si je možno ogledati na videoposnetku >>>.

Dogodek je bil izobraževalnih srečanj študijskih krožkov Zavoda Svibna.

Kamni, minerali, kristali – ponovno v našem življenju

Na letošnji Valentinov dan je naša Samooskrbna skupnost gostila zanimiv par, Dano in Vilija Rakovc, ki se že več kot tri desetletja ukvarjata s kristali in minerali.

Nekoč (od pradavnine sem), marsikatera ljudstva narave pa še danes, so imeli do kamnov prav poseben odnos, imeli so jih za živa bitja, kamene ljudi. Z njimi in ob njih so opravljali različne obrede, molitve, meditacije, saj so verjeli, da jim s svojimi vibracijami pomagajo v različnih življenjskih situacijah.

Gosta pa sta z nami na humoren način delila sodobna spoznanja glede lastnosti posameznih kristalov in mineralov, njihove uporabnosti v različnih naših telesnih, čustvenih in mentalnih stanjih, podpori našim značajskim lastnostim (povezanih tudi s astrološkimi predispozicijami), v odnosu do sebe, drugih, do zastavljenih ciljev…

Precej njunih kamnov  in kristalov je z različnim namenom odšlo s posameznimi udeleženci dogodka, veliko vprašanj in dilem je bilo pojasnjenih… veliko pa jih še čaka na ponovitev, ki jo načrtujemo v pozni jeseni.

O njunih kristalih tudi v posnetku >>>