Do ajdovskih zakladov v Posavskem muzeju Brežice in sromeljski Ajdovski jami

Na zadnjo septembrsko nedeljo smo ajdovsko raziskovanje začeli v brežiškem gradu, kjer domuje Posavski muzej Brežice.

Tudi brežiški grad naj bi po zapisih Janka Orožna iz l. 1936 (Gradovi in graščine v narodnem izročilu  I. Gradovi in graščine ob Savinji, Sotli in Savi) sezidali ajdje: Brežiški grad je sila star; zgradili so ga ajdje.. To so bili ljudje, tako močni in veliki, da so imeli hrast za palico. Do polovice so zidali grad kleče, preko polovice pa stoje.« Sedanja grajska stavba seveda ne izhaja iz tistih časov.. Lesena utrdba naj bi na  brežičku ob Savi sicer že stala v 11. stoletju..  Predkrščansko, ajdovsko obdobje pa se skriva v tleh, saj grad stoji na širšem arheološkem območju »Brežice –  Arheološko najdišče Mestno jedro-Sejmišče«, na katerem so pod srednjeveškimi plastmi mestnega jedra najdene  naselbinske ostaline  iz neolitika, pozne bronaste dobe in rimske dobe ter delno poškodovano žgano grobišče iz mlajše železne dobe, Sejmišče pa se med bogatimi grobnimi najdbami ponaša tudi s keltskim bojnim vozom…

Posavski muzej Brežice, ki je tudi  partner projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja, pa hrani še  pravo zakladnico najdb iz različnih ajdovskih lokacij po Posavju. Tako smo si v družbi direktorice muzeja, Alenke Černelič Krošelj,  ogledali zakladno bronastodobno  depojsko najdbo iz Ajdovske jame iz Silovca pri Sromljah,  bronasto sekirico iz Ajdovsko oz. Levakove jame pri Podbočju in številne predmete iz Ajdovske jame pri Nemški vasi. Na velikane  iz grške mitologije (kar naj bi po slovenskem mitološkem izročilu ajdje tudi bili), pa smo bili pozorni tudi v čudoviti baročni viteški dvorani, ki jo krasijo  prizori iz grško-rimske mitologije oz. Ovidovih metamorfoz.

V restavratorski delavnici pa nas je restavrator Darko Prah seznanil še s postopkom nastajanja keramičnih replik na primeru vrčka iz Ajdovske jame.

Razpoložljivi čas je kar prehitro minil, saj muzej hrani množico zanimivih predmetov iz različnih obdobij posavske zgodovine, je pa to gotovo razlog za ponovni obisk. Več o Posavskem muzej Brežice >>>

V nadaljevanju popoldneva pa smo sončno svetlobo lovili še na sončnem Silovcu pri Sromljah s ciljem, da si ogledamo že omenjeno Ajdovsko jamo, kraj zakladnega depoja iz 2. tisočletja pred našim štetjem. Tudi tam smo bili deležni čudovitega gostoljubja z odličnim ribjim prigrizkom Okrepčevalnice Kranjčič >>>, se sprehodili po delu sromeljske Poti Vina in sonca ter spoznali različne utrinke iz vinogradniškega življenja, si ogledali jamo, na koncu pa zaključili v obnovljeni stari vincarški hišici Alenke in Marjana Preskar neposredno pod jamo.

Jama je torej arheološko najdišče iz pozne bronaste dobe in tudi antičnega časa,  v registru naravnih vrednot vpisana tudi kot Ajdovska hiša. Gre pa za manjšo, suho, vodoravno jamo, v kateri so ljudje našli zatočišče v različnih obdobjih zgodovine: v bronasti dobi t.i. kulture žarnih grobišč, so tam pustili (skrili, darovali?) lepo bero bronastih  predmetov  (od srpov, sekiric, dleta, zapestnic, ovratnic pa do bakrenih surovcev), kar predstavlja največji poznobronastodobni depo v Posavju;  v kasnejših raziskavah pa so bili odkrite tudi sledi človekove prisotnosti v rimski dobi (med 2. in 4. stoletjem n.št.) z ostanki kurišč in  različne lončenine, ki je bila namenjena uporabi v kuhinji in shrambi. Jamo so pred 2. sv. vojno uporabljali še za skladišče kmečkega orodja, med 2. sv. vojno pa se je v njej skrivala skupina partizanov Kozjanskega odreda.

Ob zaključku smo se ponovno strinjali, da Posavje skriva še veliko pristnih doživetij in zgodb, iskanje ajdovskega izročila pa naravo, kulturno dediščino, odlično hrano in toplo gostoljubje domačinov odlično poveže v doživetje za telo in dušo.

Na naravovarstveni akciji v Vilenici tudi o skrbništvu turističnih jam

V petek,  17. septembra 2021, smo se na povabilo Zavoda RS za varstvo narave, OE Nova Gorica udeležili naravovarstvene akcije v jami Vilenica.

V tej jami, v kateri že od sredine 17. stoletja potekajo organizirani turistični ogledi, še vedno čudoviti, je možno opaziti tudi posledice obiska na jamskem inventarju. Tako so v okviru akcije  udeležence, upravljavce turističnih jam, v teoriji in praksi seznanili z negativnimi vplivi turistične rabe na jame, s tehnikami čiščenja in sanacije oz. restavriranja jam.

Po zaključku akcije je mag. Jana Vidic, predstavnica Ministrstva za okolje in prostor  s Sektorja z varstvo narave, predstavila pravne podlage za skrbništvo turističnih jam in v razpravi odgovorila oz. sprejemala pobude s strani prisotnih upravljalcev jam, ki se na vsaki lokaciji srečujemo s specifičnimi izzivi.

Izzivi Ajdovske jame pri Nemški vasi so  nerešeni vse od začetka leta 2004, ko je stopil v veljavo Zakon o varstvu podzemnih jam (ZVPJ), ki je vse jame podržavil. Pred tem je Občina Krško precej sredstev vložila v arheološke raziskave in nato še v odkup zemljišč  pa ureditev jamske infrastrukture. Po slovesni otvoritvi jame za namen turističnega obiska konec l. 2003 in pooblastilu župana Občine Krško lokalni turistični vodički za hrambo ključev od vhodnih vrat v jamo in vodenje po jami je bil zaradi ZVPJ nadaljnji postopek za oddajo v upravljanje ustavljen, saj Občina Krško za to ni bila več pristojna.  Vse od takrat Ajdovska jama nima rešenega upravljanja, jamska infrastruktura pa je tako v tem času tudi močno dotrajala. Po večletnih pogovorih in pobudah na prisojno ministrstvo je Občini Krško v l. 2021 tudi s pomočjo EU sredstev v okviru projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja in s soglasjem Ministrstva za okolje in prostor,  jamsko infrastrukturo uspelo obnoviti in jo prilagoditi naravovarstvenim zahtevam.

Do konca septembra 2022 se bo pripravil tudi načrt upravljanja lokacije, kar bo tudi svojevrsten izziv, saj bo moral zadostiti varstvenim zahtevam tako na področju varstva narave kot kulturne dediščine, vključeval pa bo tako jamski prostor kot neposredno lokacijo pred jamo.

Kar se upravljanja jamskega prostora tiče, je v pripravi tudi podzakonski akt, na osnovi katerega bo država (MOP) podelila skrbništvo nad vnaprej izbranimi jamami (cca 30), namenjenimi za turistični obisk z nadzorovanim vstopom.

Z Ajdi do naravnih zanimivosti Bohorja

Kot po pravilu vedno, ko iščemo ajdovske lokacije, naletimo ob tem še na prave naravne bisere… Tokrat na Bohorju… Tam smo ajdovske sledi odkrivali skupaj s Tonijem Petrovičem iz Turističnega društva Senovo, ki je z nami delili veliko zanimivih zgodb…

Gotovo je veliko bogastvo Bohorja voda, katere izviri so tudi skoraj pri vrhu…pa gozdovi in vmes travniki, pašniki, ki še danes omogočajo kakovostno samooskrbo… Zato ni čudno, je bil Bohor z vsem svojim naravnim bogstvom, odmaknjenostjo od nižin in razvejanim reliefom skozi različna zgodovinska obdobja zatočišče za marsikoga..

Eno takih zatočišč so tako Ajdne oz. Ajdovske peči pod vasjo Lošce. To sta dva prostodostopna (a z ne povsem enostavnim dostopom  spodmola, v katerih sta se med drugo svetovno vojno skrivali dve partizanski družini (ki sta v večjem spodmolu umetno izklesali manjše okno s prostorom za shrambo), sta pa oba evidentirana tudi v registru naravnih vrednot. Pa za nameček smo tam zmotili še enega prebivalca – netopirja, po vsej verjetnosti malega podkovnjaka.

Na lokaciji sicer niso odkril arheoloških najdb, so pa od nje bližnja arheološka najdišča na Šedmu, Brezju pri Dovškem in Gorenjem Leskovcu oddaljena zgolj 2 km zračne črte. Najdbe pričajo o poseljenosti v času od bakrene dobe do zgodnje antike.

O Ajdih velikanih govori tudi ljudsko izročilo: v Ajdnih pečeh je živela (verjetno z mačeho) ajdovska deklica Bojanca.. nekoč je pri slapu Pekel (narava vrednota) izgubila iglo (ki ga danes vidimo kot 15 m visok kamnit osamelec, ki je tudi naravna vrednota)…  Mačeho je to močno razjezilo in je Bojanco preklela, da je okamenela… Obraz  okamenele Bojance je še danes možno videti pri slapu Bojanca (ki je seveda tudi naravna vrednota)…

Za nameček pa smo ob poti naleteli še na eno naravno vrednoto – Požunovo trto, ki je med najstarejšimi pri nas, pa gotovo tudi ena najdebelejših…

Bohor je tudi geološko zelo bogat, posebej atraktivne pa so sledi nekdanjega Panonskega morja…

Skriva pa še marsikaj in zato vedno znova vabi k raziskovanju in odklopu od ponorelega sveta…

Fotografije: Toni, Sašo, Borivoj in Bernardka

Za Ajdi iz jam na hrib

Po prvih, bolj jamskih, srečanjih smo se ajdovski krožkarji  prvo nedeljo v juliju podali v bolj hribovske ajdovske kraje – do t.i. Ajdovega groba , ki se nahaja dobrih 800 m nad morjem na Magolniku nad Svibnem v občini Radeče. Pa tudi tokrat ni šlo čisto brez jame: pot do cilja nas je vodila ob reki Sopota in že takoj na začetku smo nasproti radeške papirnice naleteli na zdaj slabo vidno in dostopno Jamo pri Njivicah, v kateri so že l. 1934 ob gradnji ceste našli ostaline iz starejše kamene dobe.

Tako kot se Ajdov drži veliko skrivnosti in mitoloških zgodb, so podobno skrivnostni tudi nekoč mogočni svibenski gospodje, vitezi Ostrovrharji – pa smo jo mahnili še okoli ostankov njihovega gradu, od koder je čudovit razgled na vse smeri, med drugim tudi proti Kumu in Nebeški gori, ki je v naravoslovnih registrih poimenovana kot Babe.

Ajdov grob je gomila iz starejše železne dobe, žal že dolgo tega izropana. V ljudskem izročilu je ves čas znana pod tem nazivom in tudi v tem primeru nakazuje, da so ga postavili ljudje iz pradavnine, še iz predkrščanskih, ajdovskih – poganskih časov. Nahaja pa se na lokaciji, kjer je nekoč potekala trgovska (morda tudi vojaška pot) – od doline Sopote skozi Svibno na Magolnik in naprej proti Dolenjski (še v času Ostrovrharjev in vse prihoda železnice v savsko dolino).

Četudi s pomanjkljivim materialnimi dokazi pa je lokacija že zaradi čudovite narave zelo prvinska, čisto “ajdovska”, kjer je prav možno doživeti pristen stik z naravo – kakšnega so imeli tudi Ajdi.

Prilagajanje na podnebne spremembe v kmetijstvu

Ob letošnjem dnevu podnebnih sprememb (15. maja)  vabimo k razmisleku, kako na podnebne spremembe vplivamo v kmetijstvu in kako se lahko na te spremembe v kmetijstvu tudi prilagodimo.

Tudi letos smo se kmetje, vrtičkarji močno jezili na vreme, ki nam je zagodlo s prehitro še zimsko otoplitvijo, nato pa močnim mrazom in pozebo, pa zdaj še preobilno močo…

Res je, da stari ljudje pravijo, da je vreme v obdobju, ko godujejo ledeni možje in Zofka, rado mrzlo in mokro… Torej – nič novega, bi rekli… In tudi v preteklosti so vremenske in podnebne spremembe odločilno vplivale na življenje ljudi ter velikokrat spodbudile preseljevanja in konflikte med različni skupinami, mešanje kultur, dvig in upad naseljenosti planeta…

K aktualnem spreminjanju podnebja pa ob kozmičnem, planetarnem ciklusu, gotovo prispevamo tudi ljudje, ki s prekomerno in nepremišljeno rabo oz. izčrpavanjem naravnih virov močno rušimo ravnovesja planetarnih ekosistemov. Veliki goloseki, pozidana zemljišča, prekomerni izpusti st toplogrednih plinov iz industrije, kmetijstva, kurišč, monokulturno kmetijstvo, kemično zatiranje plevela in škodljivcev, zajezitve vodotokov, prekomerna mobilnost… je le nekaj podob te naše nepremišljenosti in pohlepa, ki se ob izčrpavanju in onesnaževanju naravnih virov odražata v vremenskih ekstremih – močne padavine, močne suše, močni vetrovi, toča, ekstremna nihanja temperatur…

V Zavodu Svibna, ki je vpet v podeželsko okolje Krškega gričevja, smo prepričani, da lahko male kmetije odigrajo pomembno vlogo k blaženju posledic in prilagajanju na podnebne spremembe. Raznovrstna in ekološka pridelava na majhnih kmetijah lahko občutno prispeva h globalni prehranski varnosti in stabilnosti ekosistemov. V luči teh spoznanj in urgentnosti situacije ne čakamo na spremembo kmetijske politike, ampak v okviru lastne manjše kmetije aktivno prispevamo k potrebnim spremembam.

Tako ob današnjem dnevu k tem korakom vabimo tudi vas. V okviru blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe preprosto:

  • ne odstranjujmo dreves in mejic na travnikih, saj nam ob močnih vetrovih in hudih nalivih zmanjšujejo erozijo rodne prsti;
  • zasajajmo sortno in vrstno različna visokodebelna sadna drevesa z močnim koreninskim sistemom, ki so prilagojena na naše razmere in cvetijo v različnem obdobju;
  • zbirajmo deževnico za potrebe namakanja;
  • skrbno ravnajmo s pitno vodo, odpadno vodo z gospodinjstev pa ustrezno prečistimo in jo po možnosti ponovno uporabimo;
  • ne stavimo zgolj na enega konja ter pridelujmo in gojimo več rastlinskih kultur in mešanih posevkov;
  • kompostirajmo;
  • pazimo na stanje tal, prsti – čim manj obdelave tal; 
  • povečujmo humus v tleh z dodajanjem organskega materiala, skrbimo za mikroorganizme v tleh;
  • vzgajajmo lastna semena, kolikor je možno;
  • omislimo si rastlinjak, ki nam omogoča podaljšanje rastne sezone in vzgojo lastnih sadik;
  • poskrbimo za biotčno in ekološko varstvo rastlin;
  • prilagodimo izbiro lokacije in lege za sajenje rastlin glede na njihove značilnosti , tako z vidika bolezni kot tudi optimalnih rastnih pogojev;
  • posrbimo za dobrobit živali, živalim omogočimo pašo in prost dostop do hleva;
  • rejo živali prilagodimo nosilni in obnovitveni sposobnosti okolja;
  • ne postavljamo objektov na plazovitih in poplavnih območjih;
  • obnovimo tradicionalna grajena vodna telesa (mlake, lokve…);
  • ne regulirajmo in ne krčimo zelenih pasov ob vodotokih;
  • pustimo določene pasove nepokošene ali pa jih pokosimo pozno;
  • delo na zemlji ne glejmo zgolj skozi finančni vidik, ampak ga izkoristimo kot druženje z družinskimi člani, sosedi in prijatelji, pa tudi kot priložnost za zdravo rekreacijo;
  • ……

Raziskujemo »ajdovske« lokacije po Posavju

V četrtek, 6. maja 2021 smo v Zavodu Svibna v okviru projekta »Ajdovske zgodbe iz Posavja« organizirali uvodno srečanje istoimenskega študijskega krožka. V okviru tega bomo vse do konca oktobra raziskovali lokacije po Posavju, ki imajo v nazivu »ajdovski, ajdov« ali »baba«.  Nekaj jih že imamo v naboru:

poleg že vključenih lokacij  v  navedeni projekt  (Ajdovska jama pri Nemški vasi, Ajdovska jama v Silovcu pri Sromljah, Ajdovski gradec nad Vranjem pri Sevnici in Ajdov grob nad Radečami)  načrtujemo spoznati naslednje lokacije:

  1. Ajdovska peč, Studenec
  2. Ajdovski britof pri Studencu
  3. Ajdovska jama pri Krškem /Ajdovska jama na Pijavškem (tudi Jermanova jama, Jama pod Viševcem) orodij)
  4. Ajdovska jama v Dolu, Podbočje (Levakova jama)
  5. Ajdovske peči – Bohor
  6. Babe, skupina skalnih osamelcev, zahodno od Čimernega
  7. Babji zob, nad Zagradom
  8. Ajdovska baba, Orešje pri Bizeljskem

Vključitev v krožek je še vedno možna, sicer pa lepo naprošeni, da nam posredujte še kakšno informacijo, morda tudi  pripoved, zgodbo, povezano z navedenimi lokacijami oz. sporočite podatke še o drugih morebitnih ajdovskih lokacijah na območju posavskih občin: Radeče, Sevnica, Krško, Bistrica ob Sotli, Brežice in Kostanjevica na Krki, ki niso na zgornjem seznamu.

Informacije zbira in daje Bernardka Zorko na info@zavod-svibna.si  , svibna1@gmail.com oz. na tel. 031 329 625.

Velika hvala vnaprej!

Projekt je sofinanciran s strani s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) v okviru 3. poziva LAS Posavje.

Začenjamo s študijskim krožkom Ajdovske zgodbe iz Posavja

Kot smo že napovedali, bomo v okviru regijskega projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja izvedli tudi istoimenski študijski krožek.

Prvo srečanje bo v četrtek, 6. maja 2021 ob 19. uri na sedežu Zavoda Svibna.

Nekaj prijav že je, k sodelovanju pa vabljeni tudi ostali, ki vas tematika zanima.

V okviru navedenega krožka bomo raziskali in pobliže spoznali vse lokacije v regiji, ki imajo v nazivu »ajdovski«, »ajdov«, pa tudi »babe« ipd. , pa naj gre to za imena krajev, ledinska poimenovanja, poimenovanja posameznih naravnih zanimivosti , ali pa spomin na pripoved starih staršev, starejših sosedov  ipd., ali ljudske pesmi, zgodbe, v katerih »nastopajo« Ajdi oz. velikani.

Skupaj bomo odkrivali, kdo so bili in kako so živeli ti skrivnostni Ajdi, obenem pa spoznavali zanimive kotičke naše regije.

Srečanje bomo prilagodili epidemiološkim razmeram, prosimo pa vas, da imate s seboj tudi zaščitno masko in da na srečanje pridete zdravi.

Zaradi organizacije srečanja prosimo za prijave do srede, 5. maja 2021 na info@zavod-svibna.si oz. svibna1@gmail.com, tel. 031 329 625.

Projekt Ajdi! je sofinanciran s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru 3. poziva LAS Posavje.

Ob prvem evropskem dnevu travniških sadovnjakov

30. aprila 2021 bo prvič obeležen evropski »Dan travniških sadovnjakov«, pri čemer bo poudarjen pomen teh sadovnjakov za živali, rastline in družbo v celotni Evropi.

Razmišljanje pobudnikov tega dneva delimo tudi v Zavodu Svibna.

Travniški sadovnjaki so naša kulturna dediščina, njihov razvoj pa sega v 17. stoletje, razmah pa se je začel konec 19. in v začetku 20. stoletja – tudi ob pomoči različnih učiteljev sadjarstva, od katerih jih je kar nekaj delovalo v Posavju – npr. župnik Dragotin Ferdinand Ripšl, Martin Humek, Ivan Pečnik in še bi lahko naštevali… kmečko prebivalstvo so opremili s pomembnim znanjem in v kraje prinesli tudi zanimive sadne sorte.

Zlasti v strmejših, hribovitih legah so travniški sadovnjaki ob pomembni samooskrbi z dragocenim virom prehrane, predstavljali tudi prepotreben vir zaslužka na račun viškov, ki so jih predelali v jabolčnik, kis, žganje ali suho sadje.

V obdobju razvoja intenzivnega kmetijstva so travniški sadovnjaki začeli zgubljati na pomenu. Marsikje jih še danes podirajo zaradi lažje strojne obdelave travnikov, niso pa tudi dovolj ovrednoteni v zakonodaji, ko gre za razvrstitev zemljišč glede na rabo in medsebojno primerljivost, za kar smo zakonodajalcu že podali predlog za spremembe.

Vlogo travniških sadovnjakov je potrebno oceniti bolj celovito, ne zgolj iz hipnega ekonomskega učinka. Prispevek k izgledu kulturne krajine in s tem tudi potencialu v turizmu je zgolj eden od dodatnih družbeno ekonomskih učinkov travniških sadovnjakov. S svojimi ekosistemskimi funkcijami predstavljajo tudi odgovor ob prilagajanju na podnebne spremembe, pa naj gre za zadrževanje vlage, prsti, protivetrno zaščito ali pa za ohranjanje oz. povečanje biotske pestrosti tako živalskih kot rastlinskih vrst in nenazadnje tudi genskega materiala sadnih sort.

In seveda je produkt travniških sadovnjakov vrhunsko sadje, ki ob visoki hranilni vrednosti daje tudi tisto nekaj več na ravni subtilnih energij.

30. aprila, pa tudi sicer, vabljeni , da se ustavite ob travniških sadovnjakih, morda tudi sami posadite kašno staro sadno sorto na sejancu za generacije, ki prihajajo… Ali pa si zagotovite kakšen pridelek oz. izdelek, ki je nastal v travniških sadovnjakih.

Vabljeni pa tudi k ogledu nekaj fotoutrinkov iz naših travniških sadovnjakov.

Več o Evropskem dnevu travniških sadovnjakov pa na teh povezavah >>>

Vsakoletno praznovanje Dneva travniških sadovnjakov je v prihodnje predvideno vedno zadnji petek v mesecu aprilu. To je čas v letu, ko cveti večina sadovnjakov v Avstriji, Nemčiji, Švici, francoskih pokrajinah Bretanja in Normandija, Luksemburgu in Sloveniji.

Ob mednarodnem dnevu gozdov 2021 – k dejanjem

Ključna sporočila OZN ob letošnjem mednarodnem dnevu gozdov pod sloganom »Obnova in nega gozda: Pot do zdravja in dobrega počutja« izpostavljajo teme, ki se tičejo vseh nas – tako lastnikov gozdov, malih in velikih, kot rednih in občasnih obiskovalcev gozdov, pa vseh v lesno predelovalni verigi in seveda tudi lokalne in globalne politike. Razmislek in dejanja pa priporočljivi skozi vse leto.

Gotovo se vsi strinjamo, da nam gozdovi prinašajo koristi za zdravje, da nam prinašajo dobrine in storitve, potrebne za trajnostni razvoj družbe, da je pomembno sleherno drevo, da so gozdovi pomembni za vzdrževanje življenja na planetu in da je zato trajnostni gospodarjenje z gozdovi nujno potrebno, To je lahko temelj številnim zelenim delovnim mestom in trajnostnega razvoja podeželja tudi v naši regiji.  Številne priložnosti lahko zagotovimo tudi v okviru regionalnega razvojnega programa za naslednje programsko obdobje, seveda ne zgolj na papirju.

Več o mednarodnem dnevu gozdov 2021 tudi na Spletni strani FAO in  Zavoda RS za gozdove .

Posavski AJDI dokončno potrjeni tudi na državnem nivoju

17. marca 2021 so nam projekt Ajdovske zgodbe iz Posavja (akronim AJDI!) potrdili še na Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja.

V regijskem projektu, pri katerem je vodilni partner Zavod Svibna, sodelujejo še Občina Krško, Posavski muzej Brežice, javni zavod KŠTM Sevnica, javni zavod KTRC Radeče in Gostinsko podjetje Sevnica – Hotel Ajdovec. S pomočjo sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v skupni višini 149.993,35 EUR in s cca 40.000  EUR lastnih sredstev  naslavljamo okoljske izzive območja LAS Posavje: na lokacijah naravnih vrednot in arheološke dediščine Posavja, ki jih v nazivu spremlja pridevnik »ajdovski« (Ajdovska jama, Ajdovski Gradec, Ajdov grob…) bomo povezovali dediščino ter ozaveščale in krepile spoštovanje in pozitiven odnos do narave. Vzpostavili bomo nov integralni turistični produkt, na naravni vrednoti in arheološkem najdišču Ajdovska jama pri Nemški vasi pa bomo skladno z naravovarstvenimi smernicami izvedli nujne ukrepe za ohranjanje narave, kot so: zamenjava vhodnih vrat za ustrezen prelet netopirjev, zmanjšanje osvetljenosti jame, varen dostop za obiskovalce, pripravljen bo tudi načrt upravljanja jame. Operacijo je še pred potrditvijo podprl Zavod RS za varstvo narave, glede na SLR LAS Posavje pa operacija prispeva k upravičenemu področju ukrepanja: Varstvo okolja in ohranjanje narave in naslavlja Ukrep 6: Ohranjanje narave.

Prva faza projekta poteka od 1.1.2021 do 31.12.2021. Občina Krško je z investicijsko vzdrževalnimi deli v Ajdovski jami pri  Nemški jami že začela, ostali partnerji pa bomo iz faze pripravljenih aktivnosti v fazo izvedbe prešli v začetku aprila 2021.

O poteku aktivnosti in z vabili k sodelovanju vas bomo sproti obveščali na teh straneh, po lokalnih medijih in tudi socialnih omrežjih.