O temeljih varne prihodnosti

V četrtek, 18. oktobra 2018 smo v Zavodu Svibna s predavanjem Antona Komata »Zemlja, voda, seme« začeli novo sezono izobraževalnih druženj v okviru študijskega krožka “Samooskrbna skupnost”.

Predavanje pa smo povezali tudi s svetovnim dnevom hrane.

Prave hrane – tiste, ki naj bi nam bila zdravilo, imamo tudi v bogatem razvitem svetu vse manj. Postali smo odvisni od velikih korporacij in megamarketov, lastno podedovano zemljo pa prodajamo, pozidujemo, onesnažujemo, izgubljamo varietete tradicionalnih sort kulturnih rastlin, rodovitne prsti je vse manj, voda nam v reguliranih koritih odteka iz pokrajine,… Ob suverenosti pa izgubljamo tudi zdravje, zdravljenje pa ob poceni hrani drago plačujemo…

Rešitve sicer obstajajo, lotiti pa se jih moramo z drugačnim, celostnim pogledom.   Dobrih primerov je tudi v našem prostoru veliko.

V živahni razpravi je bilo izražene veliko volje za spremembe, pa naj gre za pridelavo hrane v lastnem vrtu, kupovanje od sosednih (malih) kmetov, povezovanje v zadruge, zbiranje semen, odločne civilne iniciative…

Čistili smo – ne zadnjič…

Tudi v Zavodu Svibna smo v soboto, 15. septembra 2018, s petimi pari rok prispevali k čiščenju sveta. Verjamemo sicer, da bi bila  udeležba še večja, če ne bi bil to ravno čas intenzivnih trgatev in spravil drugih pridelkov…

Očistili smo deponijo št. 8 v neposredni bližini Leskovca pri Krškem, ob čudovitem gozdu Dobrava, ki kar kliče po sprehodih… Nekako pa je pritegnil tudi nekaj lastnikov odvečnih avtomobilskih delov, televizorjev, izolacijskega gradbenega materiala, kupov porabljenih plenic,… Pravzaprav smo se kar težko vživeli v miselne prebliske teh storilcev, ki jim je bilo očitno lažje odpeljati smeti daleč v naravo, kot pa na deponijo…

Zavedamo se sicer, da z našo akcijo še zdaleč nismo očistili sveta in da tega gotovo nismo počeli zadnjič, in da se bodo naši nepotrebni civilizacijski ostanki res zmanjšali, bo še bolj osredotočeno preiti iz misli in besed na dejanja…

Seveda starih utečenih tirov ni lahko spremeniti. Večkrat nas hitri tempo življenja prehiti   – npr. pri načrtovanju nakupov se pozabi na povratno embalažo –  za pivo ali mineralno vodo ali pa vrečko iz blaga, vsi tudi nimajo možnosti, da bi predelovali hrano na svojem vrtu, ki ne rabi embalaže, morda je  posamezniku težko začeti nakupovati sadje, zelenjavo s svojo embalažo in bi mu podpora še koga bolj pogumnega prav prišla…

Potrebujemo še več zgledov, še več informacij o nepotrebnih odpadkih in škodljivosti le-teh…še več idej, kako zmanjšati, ponovno uporabiti odpadke,  pa tudi odprto, odločno in vztrajno oblast, da nam smetenje na nek način omeji – s pozitivno ali negativno spodbudo…

Več fotoutrinkov na FB >>>

Ponovno smo čistili naravo po Brezovski Gori

V petek, 23. marca 2018 smo v okviru našega zavoda ponovno organizirali čistilno akcijo po Brezovski Gori. Še vedno se kljub različnim možnostim odvoza odpadkov in tudi rednega informiranja s strani komunalnega podjetja v naravi znajde veliko ostankov našega potrošniškega življenja. Ob raznoraznih plastičnih izdelkih je še vedno moč najti ostanek embalaže različnih škropiv, predvsem pa je udeležence akcije zmotila nedavno odvržena vreča uporabljenih plenic za enkratno uporabo na vrhu gozdne globeli nad kraškim potokom. Ugotavljamo, da bo potrebno še veliko zelo nazornih informiranj o škodi, ki jo delamo z vsakim odmetom smeti v naravo – predvsem na zdravje ljudi.

Dodatno tudi na >>>

Mednarodna noč netopirjev 2017

V četrtek, 7. septembra 2017,  smo se v Zavodu Svibna in Zavodu RS  za varstvo narave, OE Novo mesto, ponovno priključili mozaiku dogodkov ob Mednarodni noči netopirjev.

Tokrat smo naše druženje z netopirji tudi bolj delovno obarvali in se najprej lotili čiščenja netopirskega gvana na ostrešju cerkve sv. Ane v Leskovcu, kjer kotijo netopirji, veliki podkovnjaki. Netopirjev, katerih število se zadnja leta v cerkvi zaradi nepojasnjenih razlogov zmanjšuje, sicer nismo srečali, razen enega poginulega.  Nabrano gvano, ki je odlično gnojilo, pa smo razdelili zainteresiranim.  Druženje smo nato ob okrepčilu nadaljevali v hramu na sedežu Zavoda Svibna, kjer smo družno izdelali še dve netopirnici, Andrej Hudoklin iz ZRSVN, OE Novo mesto pa je ob tem predstavil še različne zanimivosti netopirjih… Za zaključek našega druženja smo s posebnimi ultrazvočnimi detektorji netopirje poslušali pred enim največjih kotišč netopirjev v Sloveniji, Ajdovsko jamo.

Z dogodkom želimo opozoriti na ogroženost teh zanimivih, edinih letečih sesalcev, ki so hkrati tudi odlični pokazatelj zdravega okolja. Ker se v naših krajih prehranjujejo z nočnimi žuželkami (izdatnih količin), pa so koristni tudi za človeka (npr. pri zatiranju nočnih metuljev, ki so škodljivi v sadjarstvu, komarjev ipd…). Gvano netopirjev pa je tudi odlično gnojilo za vrtnine in postaja vse bolj popularno tudi na trgu.

V naseljih, na različnih objektih, predstavljajo netopirji tudi preglavice, saj so svoja poletna bivališča izbirajo ostrešja zvonikov, starih hiš, opažev, škatle okenskih rulet  ipd., pri tem pa neposredno okolico smetijo s svojimi izločki.  Da bi jih varno prestavili na drugo lokacijo, nam tako pridejo prav netopirnice, posebne lesene hišice, ki jih nelakirane in po možnosti tudi premazane z netopirskim gvanom, namestimo na jugovzhodno stran objekta pod napušč.

V kolikor boste imeli kakšne težave, pa vam z veseljem pridemo na pomoč. Tudi pri čiščenju gvana ipd.

Za sodelovanje pri izvedbi dogodka se najlepše zahvaljujemo ZRSVN, OE Novo mesto in Župniji Leskovec pri Krškem.

Čistilna akcija po Brezovski Gori 2017

V soboto, 8. aprila 2017, smo ponovno, tudi v sodelovanju članov študijskega krožka “Voda pripoveduje”, izvedli čistilno akcijo po obronkih vasi Brezovska Gora.  V naravi je kljub možnostim rednega odvoza smeti, ločevanja na ekoloških otokih in drugih možnostih, ki nam jih omogoča komunalna služba (naročilo brezplačnega kontejnerja, dostava odpadkov v zbirni center idr.) še vedno nahaja precej odpadkov.

Še vedno so najbolj skrb zbujajoči ostanki embalaže škropiv (zlasti tistih za zatiranje plevelov na osnovi glifosfata), ki smo  jih tudi  tokrat pobirali v gozdu nad kraškim potokom. Iz tega pozivamo vse uporabnike takšnih strupov, da v kolikor že morajo uporabljati le te, embalažo vrnejo na za to predvidena mesta!

Zaradi nizkih samočistilnih sposobnosti kraškega terena, prehaja podzemna voda slabo prečiščena – torej z vsemi našimi odplakami in spranimi strupi – naprej do vodnih zajetij, posledično pa jih, čeprav v manjših količinah, a zato nič manj škodjivih, dobimo preko vodovodnega omrežja nazaj na naše pipe…