O sadnih drevesih in tehnikah za izboljšanje vida

V četrtek, 25. aprila 2019 smo ob bližnjem dnevu dreves  ponovno gostili Mario Ano Kolman, pisateljico, predavateljico in raziskovalko starih kultur…

Predstavila nam je del zanimivih delček zgodb sadnih dreves, ki jih je objavila v 3. knjigi iz cikla DREVESA – MITI, LEGENDE, ZDRAVILNOST, v kateri posamezna drevesa predstavlja skozi mite in legende, botanični opis, poseben poudarek pa pri vsaki drevesni vrsti daje zdravilnosti sadežev, listov, cvetov, skorje, korenin in semen, kar je podkrepila tudi z navedbo kliničnih študij. Tako smo spoznali, da imamo v naših domačih vrtovih in sadovnjakih učinkovita »zdravila«, ki pomagajo tudi pri zdravljenju onkoloških bolezni. Zanimiva je npr. spregledana domača sliva, ki uravnava krvni tlak in zmanjšuje tveganje za kap, krepi srčne žile, normalizira srčni ritem, krepi kostni mozeg in zmanjšuje tveganje za osteoporozo pri ženskah med menopavzo, sveže in posušene slive obnavljajo in krepijo tudi že poškodovane kosti..

Več si lahko preberete v njenih treh knjigah ali si ogledate videoposnetek >>>.

Naše samooskrbno srečanje pa je dopolnila tudi s predstavitvijo tehnik za boljši vid.  Tudi te si je možno ogledati na videoposnetku >>>.

Dogodek je bil izobraževalnih srečanj študijskih krožkov Zavoda Svibna.

O šegah skozi leto z ljudsko pesmijo

V četrtek, 28. marca 2019 smo v okviru srečanj študijskega krožka »Staro izročilo za nove dni«  gostili priznano raziskovalko ljudskega izročila, gospo Dušico Kunaver,  ki nam je v predavanju »Šege in pesmi pod lipo domačo – od januarja do decembra« predstavila oz. spomnila na slovenske šege v letnem in življenjskem krogu.  Le-te izvirajo tisočletja nazaj, v čase, ko je bil človek še močno povezan z naravo in s pomočjo različnih obredov, katerih ostanek so ljudske šege, komuniciral z njo.

Posebej smo se dotaknili ljudske pesmi, ki je bila stalna spremljevalka vseh pomembnih dogodkov in opravil, in ki hkrati ob pozornem branju/poslušanju besedila odraža tudi  dejansko življenje določenega obdobja (podobno kot ljudske pripovedi) daleč nazaj v zgodovino. Posebnost in prednost ljudske pesmi je ta, da ne zahteva publike oz. je tudi noče, temveč spodbuja, da jo poje celotno občinstvo (kar nakazuje tudi ponavljanje verzov v pesmi, z namenom, da se pridružijo petju tudi tisti, ki pesmi ne poznajo).

Obujanje in odkrivanje pozabljenih šeg smo tako prepletli s prepevanjem številnih ljudskih pesmi, kar nas je še posebej povezalo in napolnilo s pozitivnimi vibracijami.

Podobno druženje z gospo Dušico se obeta tudi v jesenskem času.