Utrinki s predavanja Nare Petroviča “Slovenija – navodila za uporabo”

V sredo, 10. maja 2017 smo v sodelovanju dveh zavodov – Kulturnega doma Krško in Zavoda Svibna gostili zanimivega predavatelja, pisatelja, raziskovalca, Naro Petroviča, ki je ob predstavitvi svoje zadnje knjige Slovenija – navodila za uporabo, udeležence na svoj igriv način spomnil na vzvode sprememb, razloge zakaj ljudje tako težko spreminjamo navade in raje kot sebe spreminjamo druge …

Nazorno je pokazal, kako komunicirati z aktivnimi nasprotniki, kako prepoznati in pustiti ob strani našo, t.i. samoreferenčnost, ki  nam sicer  otežuje povezovanje z drugače mislečimi ljudi,  oz.  kako s preseganje le-te ljudje z različnim »ozadjem« lahko aktivno delujemo v smeri skupnega cilja.

Predstavil je tudi namen in delovanje evropske “podrastniške” iniciative  ECOLISE, katere član je, posebej pa izpostavil tudi projekt  CLIPS , ki je v zadnjih dveh letih razvil podporni program za skupine, ki začenjajo trajnostno naravnane projekte, ki so v tranziciji, prestrukturiranju, krizi ipd. Kot domač primer dobre prakse pa je predstavil tudi aktivnosti pri vzpostavljanju Lokalne akcijske skupine Istra in izvedbe Prvega istrskega podeželskega parlamenta…

 

Predstavljena knjiga je namenjena vsem, ki so pripravljeni objeti spremembe in tudi sami prispevati k njim. Kot poudarja avtor, je najpomembnejša od vsega zgodba, ki si jo pripovedujemo o sebi. »Če nočemo, da nas miselnost »Tega nočemo!« nazadnje pripelje do tistega, česar nočemo, potrebujemo novo, našo zgodbo. In kaj je naša zgodba? Nihče je ne more pisati namesto nas. Boljša zgodba pomeni boljšo družbo in boljše ljudi. Spremenite zgodbo in spremenili ste družbo. Tako preprosto je v resnici vse skupaj. In vendar na samem koncu ni vprašanje, kako spremeniti svet, vprašanje je: čemu ga spremeniti.«

Dogodek je bil tudi del srečanj študijskega krožka “Samooskrbimo se”.

Začimbe patra Gržana za radost bivanja

Na 8. dogodku letošnjega Zelenega festivala, v okviru katerega tradicionalno odstiramo različne vidike trajnostnega sobivanja – tako okoljskega, ekonomskega kot družbenega,  smo gostili patra Karla Gržana, ki je prisotnim, zbranim v toplem zavetju hrama na sedežu Zavoda Svibna, v pogovoru z naslovom »Začimbe za radost bivanja« odgovoril in obenem sprožil nova razmišljanja o smiselnosti našega bivanja, o trpljenju, izkoriščanju, razdvojenosti, odnosu do Narave, do vseh šibkejših, pa tudi o izročilu starodavnih, mistiki in mitologiji…

Uvodoma je spregovoril tudi o njuni potrebnosti sprejemanja samega sebe, svojih lastnih talentov in šibkosti. Ob lastnem samosprejemanju pa nujno potrebujemo tudi sprejemanje, potrditev s  strani drugih, zlasti najbližjih. Potrjeni bi morali biti v svoji osebni vrednosti ter objeti in sprejeti v nemoči. Samo človek, ki je sprejet in ovrednoten v svoji celoviti resničnosti, lahko razvije v polnosti svoje potenciale in je dopolnjujoč, sodelujoč z drugimi.

Zelo pomembno je, da v svoje bivanje vse bolj vključimo smeh, humor – tako za nas osebno kot za družbo nasploh. S humorjem se osvobajamo raazličnih mainpulacij.

Opozoril je, da ko je v družbi premalo humorja, je znak, da je nekaj narobe. Slabost slovenske družbe je tudi, da smo zelo razglašeni. Izpostavil je, da smo Slovenci izjemno občutljivi in miselno zelo raznoliki; velika Rusija ima samo dvajset narečij, mi jih imamo okrog petdeset. Smo zelo subtilni, zato se lahko tudi zelo hitro skregamo. Znamo pa odlično harmonizirati, ko pojemo večglasno. Da pa smo na sočloveški ravni Slovenci tako »razglašeni«, je zato, da imamo slabe »zborovodje«, politike, ki nas razdvajajo, namesto da bi nas povezovali v skupno dobro.  Politike, ki zaradi različnih razlogov služijo temeljni globalni prevari – hrematizmu oz. neločevanju med ekonomijo in hrematizmom. Ekonomija je odgovorno gospodarjenje s svojim domom, tudi planetom Zemlja, hrematizem pa so že starogrški misleci označili  kot sebično kopičenje na račun drugih. Izpostavil je, da ima danes osem posameznikov toliko kapitala kot revnejša polovica človeštva – 3,6 milijarde ljudi, hkrati pa tudi poudaril, da tudi bistvo resnične ekonomske ureditve ni, da imamo vsi enako, imamo pa vsi dovolj, da ni izkoriščanja – ne le ljudi, ampak tudi okolja, narave. Pravi, da bi bilo na svetu  vsega dovolj za dostojno preživetje vseh, če ne bi bilo osredotočenosti zgolj na dobiček.

Kot človeštvo smo izgubili tudi  spoštljivost do zemlje, naše matere, ki nas hrani, nam daje moč, krepi, umirja, sprošča. Tega odnosa bi se lahko učili od naravnih ljudstev kot so avtohtoni prebivalci Amerik, Avstralije, pa tudi od naših pradavnih prednikov, staroselcev, katerih bogato zapuščino odkriva v megalitskih ostankih in duhovnih stikih po gradiščih med Savinjo in Sotlo.

Kot dober recept za sobivanje z drugimi in s samim s seboj je izpostavil življenje v razmerju pet – ena, kar pomeni, da preden pomislimo na to, kar nas bremeni, poskušamo ozavestiti pet stvari, zaradi katerih nam je lepo živeti, nas radostijo.  Podobno poskušajmo misliti tudi o ljudeh, s katerimi se ne strinjamo. Seveda je to prosec, ki traja več let, a vredno je vztrajati.

Takšno razmišljanje, vključno z osvobajanjem različnih manipulacij,  je del naše lastne in skupne planetarne evolucije, ko iz dobe rib prehajamo v dobo vodnarja, znanstveniki opozarjajo tudi na  spremembo naklona zemeljske osi – vse to sproža intenzivno prebujanje človeške zavesti…

Večer je bil kar prekratek, da bi izpostavili vsa temeljna vprašanja, ki nas izzivajo… Vsem, ki bi želeli raziskovati naprej, so vse te navedene misli in še mnogo več, dostopne v številnih Karlovih knjigah – zlasti v zadnji knjigi v dveh deli: Vstanite v suženjstvo zakleti. Več o tej knjigi tudi s predstavitve knjige v Jurkloštru.

Dogodek je potekla v okviru srečanj študijskega krožka “Samooskrbimo se”.

Spomladanski pohod za trajnostni razvoj

Tudi letos smo v okviru Zelenega festivala, na velikonočni ponedeljek, 17.4.2017, organizirali spomladanski pohod po okoliških gričih. Dogodek tradicionalno posvečamo mednarodnemu dnevu Zemlje, letos pa tudi mednarodnemu letu turizma za trajnostni razvoj.

Pohodništvo je gotovo ena bolj zelenih oblik turizma, čeprav je tudi pri tem lahko naš okoljski odtis bolj ali manj obremenilen. Da bo ta res čim manjši, je odgovornost tako na organizatorjih dogodkov kot tudi na samih  udeležencih,  pa naj si gre za izbiro ustrezne trase, ki bo prebivalce ob poti čimmanj motila, skrbnost koraka, ki ne potlači vsega pod seboj,  pozornost do nastajanja in puščanja odpadkov, ipd.

Okoli 70 pohodnikov različnih starosti se je tako v naklonjenem vremenu tokat odpravilo od Brezovske Gore skozi Podjamo skozi Nemško vas, Nemško Goro do cerkve sv. Štefana, potem pa naprej po gozdnih obronkih skozi Senožete do Hiše frankinje Kerin na Straži pri Krškem.

Tam nas je gospodar Lojze Kerin ponovno gostoljubno pocrkljal s hišnimi dobrotami in nas na slikovit način pripovedoval o negi, zorenju vina. Otroke je ponovno tu in tam zamotil tudi velikonočni zajec, pa je pot do cilja hitreje minila.

Kako do doma brez odpadkov?

V torek, 4. aprila 2017 je Krajevna skupnost Senuše v sodelovanju z Zavodom Svibna (študijskega krožka “Samooskrbimo se”) organizirala predavanje za člane in širšo lokalno javnost “Dom brez odpadkov – ali je to mogoče?”, ki ga je izvedla Katja Sreš iz Društva Ekologi brez meja (ki je pred leti organiziralo odmevno akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu).

Zbrane je uvodoma pozdravil predsednik KS Senuše, g. Damjan Mežič, in pojasnil, da so se letos  namesto organiziranja čistilnih akcij raje osredotočili na  preprečevanje nastajanja odpadkov. Ob tem je udeležencem predavanja pojasnil tudi možnosti odvoza različno nastalih odpadkov v gospodinjstvih  tekom leta, ki jih brezplačno omogoča javno gospodarska služba v občini Krško.

Dejstvo je, da odpadki vse bolj obremenjujejo tudi naše domove, pa naj si gre za odvečno embalažo ali pa predmete, ki jih pod vplivom različnih »akcij« sicer nabavimo,  a nam potem postanejo kmalu odveč.  Sicer počasi napredujemo v smislu ločevanja odpadkov, a tudi to ni rešitev. Višje položnice za odvoz smeti tudi niso vabljive… Še vedno je slišati: »jaz nimam nič odpadkov, saj jih vse skurim« ali pa »jaz ne rabim zabojnikov, ker smeti vozim v gozd«, iz česar je razvidno, kako malo se še zavedamo razsežnosti, ki jih naša potrošniška naravnanost  povzroča našemu bližnjemu in širšemu okolju, celotnemu planetu. Potrošniška doba nas je tudi navadila na udobje, ki se ga je težko odreči oz. se le postopoma, pa še pri tem bolj kot ekološka zavest pripomore finančna spodbuda.

Katja Sreš nam je predstavila koncept t.i. »Zero Waste«, ki sicer pomeni »oblikovanje in upravljanje izdelkov in procesov tako, da se zmanjša volumen in toksičnost odpadkov, ohranja ter predela vse materiale in se jih ne sežiga ali odlaga« in tako vodi družbo v spremembo življenjskega stila in navad ter k posnemanju trajnostnih naravnih ciklov«.  Na konkretnih primerih pokazala, kako se je možno postopoma znebiti nekaj smeti (ne s kurjenjem ali odlaganjem v naravo) in pri tem celo nekaj prihraniti.  Odvisno od okoliščin lahko začnemo postopoma, npr.:  se odrečemo reklamnih gradiv; da se z družino, prijatelji dogovorimo, da je najboljše darilo za praznik naš čas, ki si ga poklonimo drug drugemu ali kakšna manjša pozornost izpod lastnih rok; da iz omar odstranimo oblačila, ki jih že več let nismo obleki, prav tako različne manjše predmete, naprave itd., ki jih niti pogledamo ne več; da se zlasti ženske ne obremenjujemo s sledenjem modi, ki se menjuje vse hitreje;  nabavljamo takšne stvari, ki jih je možno 100% reciklirati;  da načrtujemo naše jedilnike, ne kuhamo preveč, izmenjujemo itn…

Kar lahko ponazorimo tudi s 5″R” načeli:

  • Refuse – zavračanje, česar ne potrebujemo
  • Reduce – zmanjševanje porabe (tistega, kar potrebujemo) in ohranjanje materialov
  • Reuse – ponovna uporaba
  • Recycle – recikliranje
  • Rot – kompostiranje.

Ne glede na to, da radi kažemo na druge, zlasti na podjetja, korporacije, kapital, pa imamo posamezniki vendarle veliko moč: konec koncev, komu vsa ta podjetja namenjajo (izdelujejo, dostavljajo itn. z različnih koncev sveta) svoje izdelke, če ne nam, potrošnikom?! A imamo voljo, vest, da uporabimo to moč in rečemo »ne«? Se sploh zavedamo, koliko odpadkov ustvarimo v svojem lagodnem, hitrem življenju? Za ilustracijo si poglejte Katjin prispevek O kilogramu in pol odpadkov na dan .

Ob bližnjih velikonočnih praznikih pa je tudi vredno razmisliti, koliko bo ravno prav hrane za praznične mize, da je ne bo preveč in je ne bo potem treba metati stran.. Več o tem >>>>.

Objava javnih pozivov LAS Posavje v letu 2017

Regionalna razvojna agencija Posavje je, kot vodilni partner LAS Posavje, ki zastopa LAS v upravnih in finančnih zadevah objavila

JAVNE POZIVE za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja na območju LAS Posavje v letu 2017

  • Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja – EKSRP ( višina razpoložljivih sredstev za sofinanciranje znaša 604.151,00 EUR, od tega 254.151,00 EUR za problemsko območje občine Radeče),
  • Evropskega sklada za regionalni razvoj – ESRR ( višina razpoložljivih sredstev za sofinanciranje znaša 617.000,00 EUR, od tega 9.733,00 EUR za problemsko območje občine Radeče) in
  • Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo – ESPR (višina razpoložljivih sredstev za sofinanciranje znaša 531.000,00 EUR).

Rok za prijavo na javne pozive je 21.4.2017.

Od 13. do 23. februarja 2017 bodo po vseh občinah Posavja organizirane predstavitvene delavnice.

Vse podrobne informacije so dostopne na tej povezavi: http://www.las-posavje.si/aktualno/objava-javnih-pozivov-za-izbor-operacij-za-uresnievanje-ciljev-slr-na-obmoju-las-posavje-v-letu-2017

Tudi v Zavodu Svibna načrtujemo nekaj projektov, ob tem pa si želimo tudi povezovanja – na različnih področjih – od sonaravnih kmetijskih praks in povezav malih kmetov do varstva narave, naravoslovnih parkov, arheologije, kulturne dediščine in turizma, ekoremediacij, medgeneracijskega sodelovanja…  Za konkretne dogovore smo dosegljivi tukaj>>>.

Sadna vina v Posavju

21. januarja 2017 popoldan je Turistično društvo Boštanj ob Savi v okviru 4. Mišjakovega večera predstavilo tudi rezultate 2. ocenjevanja vzorcev jabolčnikov.

Pobudo pozdravljamo tudi v Zavodu Svibna, kjer si po zaključku projekta »Trajnostni sadovnjaki« prizadevamo v okviru študijskega krožka “Trajnostno sadjarjenje v sadjarski skupnosti” tudi k ponovni obuditvi proizvodnje sadnih vin in ob  tem tudi dvigu kvalitete, kar je ob siceršnjem zavedanju o ekološkosti, zdravilnosti tovrstnih pijač, pridelanih zlasti iz sadja travniških sadovnjakov, pomemben dejavnik za ponovni dvig potrošnje. Jabolčnik sicer v vinorodnih krajih zdaj velja za manj kakovostno pijačo, ohranja se v bolj odročnih krajih v manjših količinah. Povsem drugače je v zahodni Evropi, kjer je kot cider, cidre še vedno popularna nižje alkoholna pijača, dostopna v večini lokalov.

Tovrstna ocenjevanja jabolčnikov, in morda v prihodnje tudi sadnih vin iz drugega sadja, so tako zelo dobrodošla ravno z vidika spodbujanja kvalitete, ugotavljamo pa tudi, da v regiji manjka ocenjevalcev, ki bi bili specializirani na okuse sadnih vin.  Ravno zaradi teh potreb se rojevajo ideje o novih projektih. Na ocenjevanju smo sodelovali tudi z našimi vzorci in bili z ocenami (bron) kot začetniki zelo zadovoljni.

Več o dogodku >>> https://www.posavskiobzornik.si/kultura/krompirjev-misjakov-vecer-

Prenova in zamenjava spletne strani!

Vse obiskovalce naše spletne strani obveščamo, da imamo od 23. januarja 2017 dalje prenovljeno spletno stran. Upamo, da bosta tako nova podoba spletne strani kot sama vsebina lažje dostopni in prijaznejši do obiskovalcev.

Dobrodošli!  Zavod Svibna