S prvim vzorčenjem RČN zaključili 1. fazo projekta “VARUJVODO”

Konec letošnjega maja smo z vzorčenjem gospodinjske odpadne vode na različnih točkah procesa čiščenja v Zavodu Svibna zaključili 1. fazo  projekta oz. operacije »Učinkovito čiščenje odpadnih voda za ohranjanje vodnih virov« oz. z akronimom »Varujvodo“,   pri katerem je Zavod Svibna partner Občini Krško in komunalnim podjetjem iz regije.

V Zavodu Svibna smo  v 1. fazi projekta v več kot 1000 opravljenih prostovoljskih urah  na sedežu zavoda in  jedru območja Natura 2000 Ajdovska jama med drugim postavili pilotno kombinirano rastlinsko čistilno napravo, ki smo je zasnovali iz treh zaporednih gred (vertikalno, horizontalno gredo in prezračevalno vodno laguno). V nadaljnjih mesecih 2. faze do konca maja 2020 bomo v sodelovanju z izbranim pooblaščenim laboratorijem testirali odpadno vodo 6-članskega gospodinjstva na 25 različnih parametrih in tako preverjali ustreznost prečiščene vode za namakanje kmetijskih površin, kar se v sušnih poletnih mesecih  kaže kot zelo primerna rešitev.

Navedena čistilna naprava je rezultat lastnega raziskovanja in dela,  radi pa bomo pridobljena znanja in ugotovitve delili z vsemi zainteresiranimi.

Ogled je možen po vnaprejšnjem dogovoru. Z jesenjo bomo nadaljevali tudi z različnimi izobraževalnimi dogodki.

Projekt je sofinanciran s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru 1. poziva LAS Posavje.



Voščilo ob obratu leta

Dragi prijatelji, sodelavci, podporniki…

Hvala vam, da ste v preteklem letu delili z nami lepe trenutke, znanje in izkušnje, nas podpirali na daljavo in nam pomagali rasti v vseh razsežnostih…
Naj vam novo leto skupaj z mladim soncem prinese svežih moči, topline v odnosih in ravno toliko izzivov, kolikor jih potrebujete za svoj osebni razvoj, in pa vam ljubih ljudi, ki vam bodo stali ob strani…

In naj bo sreča tudi  v naših srečanjih!

Zavod Svibna

Premierni kresni dogodek v Ajdovski jami

28. decembra 2018 smo si zase in obiskovalce priredili prav poseben praznični dogodek v Ajdovski jami.

S pomočjo slovenskega ljudskega izročila (pripovedi in pesmi) in čudovito mističnimi glasbenimi vložki smo želeli občutiti praznični čas tako kot so ga doživljali naši davni predniki, ki so se v tesni povezanosti z naravo veselili mladega Sonca, svežih energij in se ob skupnem ognju bodrili v temnih dneh.

Ajdovska jama je svojo sporočilnostjo in svojimi usklajenimi močmi pridala svoj čar, posebno čarobnost pa sta v prostor vnesla glasbenika Lucijan Cetin na klaviaturah in Tjaša Cepuš na flavti, kristalni harfi in drugih energijskih instrumentih, ljudsko izročilo pa sta prepletali Katja Puntar iz KD Fabularij in Bernardka Zorko iz Zavoda Svibna, ki sta bila tudi soorganizatorja dogodka.

Šlo je za premierno izvedbo, ki kar kliče po ponovitvah v različnih letnih časih…

Več:  >>> foto album in >>> videoposnetek in  v  >>>Posavskem Obzorniku

Samooskrbna skupnost v novi sezoni

V sezoni 2018/2019 nadaljujemo s srečanji študijskega krožka »Samooskrbna skupnost«. Poudarek tokrat dajemo zdravju in gozdu, niso pa izključene tudi ostale teme.

Naša srečanje nove sezone smo začeli s predavanjem Antona Komata, nadaljevali smo s spoznavanjem Tui-Na masaže(gost Gregor Kodrič), se pobliže seznanili z naravnimi rešitvami proti bolečinam (v gosteh smo imeli Sanjo Lončar), v nadaljevanju pa načrtujemo še nekaj srečanj, povezanih z gozdom idr.

Toplo dobrodošli.

O zdravilni energiji dreves malo drugače

V okviru letošnjega Zelenega festivala in srečanj študijskega krožka Energija prostora smo v četrtek, 26. aprila 2018 gostili Andrejo Novak, ki nam je na predvečer dneva dreves odstrla še nov pogled na drevesa, kako se z njimi zdravimo in obnavljamo življenjsko energijo. Poleg energijskih karakteristik posameznih dreves je zanimivo izpostavila način, s katerim je primerno komunicirati z drevesi – ta naj ne bo na mentalni ravni, na ravni možganov, ampak na ravni pljuč…Ko z drevesi preprosto smo, dihamo v zavetju njihove krošnje, se terapevtski proces najbolj odvija. Ta je sicer odvisen tudi od vpliva luninih faz in izbire ustreznega drevesa za določen namen, naše sproščenosti oz. prepuščenosti naravi itn.  Priporoča domača, avtohtona drevesa, opozorila pa je tudi na napake pri zasajevanju dreves in grmovnic okoli naših domov.

 

Ob krušni peči kot nekoč

Naša »Samooskrbna skupnost« se je na pravi zimski večer, 23. februarja 2018 dobila v stari hiši Božičevih iz Kobil, kjer smo v in ob stari kmečki krušni peči preskušali stare jedi.  Ena od takih je npr. prosena kaša s suhimi slivami, ki je nekoč veljala za pravo poslastico. Proso se sicer ponovno vrača v kulinariko, žal, pa zaradi zahtevnosti pridelave, na naših njivah še bolj malo prisotno. Je pa proso izredno zdravilno žito, ki poživlja, razkisa in prinaša sonce v naše počutje (tudi naša slovenska avtohtona sorta prosa se imenuje »Sonček«).  Vsebuje veliko kremena (silicija), fluora, magnezija, kalcija in železa. Krepi lase, kožo in nohte, nepogrešljivo je v prehrani otrok, za obvladovanje kandide, preprečevanje osteoporoze, pri depresijah in vseh stanjih, kjer želimo pospešiti presnovo,. Spodbuja čutila, vpliva na budnost in krepi našo sposobnost zaznavanja.

Kot se na zimski večer spodobi, pa smo druženje ob dobri jedi obogatili še s petjem slovenskih ljudskih pesmi in se jih pri tem od starejših članic naučili tudi nekaj čisto na novo.

Naše srečanje smo posvetili tudi Evropskemu letu kulturne dediščine.

Zaključna ekskurzija študijskih krožkov

V nedeljo, 28. maja 2017,  smo se člani študijskih krožkov Zavoda Svibna v sezoni 2016/2017 ponovno odpravili na strokovno ekskurzijo – tokrat v najbolj vodnat in padavinsko bogat del naše dežele, kjer je silna moč in vztrajnost vode prihaja še bolj do izraza. Smo pa seveda obravnavali tudi sadjarske teme in samooskrbo.

Tako smo se srečali z g. Zabavnikom , predsednikom Sadjarsko vrtnarskega društva Tunjice in si ogledali »Muzej starih sadnih sort na Prevali« , ob tem pa slišali vrsto zanimivih zgodb o nekdanjih učiteljih sadjarstva in samoorganizranosti, samooskrbi kraja.

Pot nas je nato vodila do izvira Save Dolinke Zelenci, kjer smo v čudovitem naravnem rezervatu občudovati tudi okoliške vršace.
Malo za nostalgijo smo nato obiskali tudi tržnico v italijanskem Trbižu potem pa se mimo Rabeljskega jezera skozi Predel ponovno vrnili na sončno stran Alp ter se ob poti do Tolmina kar ustavljali in hladili ob naši najlepši reki. Tolminska korita kot najveličastnejša naravna znamenitost Tolminskega so nas je vse prijetno presenetila, saj je voda v nešteto letih uspela iz skal izklesati neverjetne tvorbe, občudovali smo še Medvedovo glavo in Hudičev most, predvsem pa se prijetno ohladili in oči spočili v prijetni modrini Tolminke in Zadlaščice.
Od Soče smo se poslovili v Mostu na Soči oz. Modreju, kjer smo se naužili tudi vode v zdravilnem izviru za oči, ki je sicer je eden od številnih izvirov, ki jih je v Posočju odkril naš znanec Jože Munih.
Domov smo se vrnili skozi Baško grapo (zdaj tudi vem, od kod izvira beseda »zabačen« :), v Železnikih pa še občudovali znameniti plavž – pomnik nekdanjega železarstva v kraju.

Smo pa v mislih tudi že v naslednji sezoni, v kateri načrtujemo raziskovati ekonaselja in se naučiti naravne gradnje, izdelave naravnih čistil in kozmetike ter spoznati posebna energijska mesta v Posavju. Vabljeni!

O Zelenem festivalu 2017

V  letošnjem Zelenem festivalu smo z desetimi različnimi dogodki ponovno obeležili mednarodne okoljske dneve:  dan vode, dan Zemlje ter  dan biotske raznovrstnosti in dan Nature 200), ob tem pa tudi mednarodno leto turizma za trajnostni razvoj.  

V okviru predavanj, srečanj študijskih krožkov in drugih aktivnosti smo tako izpostavljali različne praktične trajnostne rešitve. 

Tako smo  spoznali delovanje koristnih mikroorganizmov, ki na povsem naraven način izboljšujejo strukturo tal,  pomagajo rastlini do hranil,  stimulirajo rast, sodelujejo v boju proti patogenom … 

Opozorili  in razmišljali smo tudi o možnostih in načinih ponovne uporabe ustrezno prečiščene  komunalne odpadne vode, s čimer ne bi  samo zmanjšali pritiskov na okolje, ampak prigospodarili prepotreben vir npr. za namakanje, pranje ipd.  

Izpostavili smo problem in izziv raznovrstnih odpadkov, ki vse bolj obremenjujejo tudi naše domove, lahko pa jih postopoma zmanjšujemo tako, da ponovno uporabimo, recikliramo, kompostiramo, zavrnemo porabo tistega, česar res ne potrebujemo. 

Podobno postopnost zmanjševanja odpadkov lahko organizatorji različnih dogodkov oz. večjih prireditev, kar marsikje po Sloveniji in Evropi že izvajajo in se ob tem pohvalijo z  okoljskimi,  gospodarskimi in družbenimi pozitivnimi učinki. 

Odpadkov v naravi smo se lotili tudi v čistilni akciji, v okviru katere smo v gozdu nad kraškim potokom ponovno našli  skrb zbujajoče ostanke embalaže škropiv (na osnovi glifosfata). 

Ponovno smo izpostavili tudi pomen travniških sadovnjakov,  ki zaradi svoje zasnove in več namenskosti povečujejo biotsko pestrost in ravnovesje škodljivcev, sicer pa je njihov potencial v visoko kakovostnih pridelkih in izdelkih iz sadja, omogočajo pa tudi številne inovativne možnosti kot prostor počitka, sprostitve in učenja, kar je vse možno vključiti tudi v izvirno turistično ponudbo. 

Trajnostnemu turizmu smo posvetili tudi letošnji spomladanski pohod po razglednih vinorodnih gričih  med Ajdovsko jamo in Hišo frankinje Kerin.

Ob odgovornem odnosu do okolja oz. narave smo razmišljali tudi o odgovornosti do soljudi, vseh šibkejših in zanamcev, pa o smiselnosti sprememb in našem lastnem angažmaju pri tem.

V sklepnem dejanju smo se ponovno vrnili v naravo pred Ajdovsko jamo, ki v svojem zanimivem kraškem nedrju  odkriva veliko zanimivosti, ki jih je vredno ohraniti našim zanamcem, pa hkrati tudi pokazati v okviru zelene turistične ponudbe. 

V Zavodu Svibna se vsem sodelujočim predavateljem (Mariji Šoln, Sašu Obolnarju, Katji Sreš, Janiju Gačniku, Jaki Krajncu,  Karlu Gržanu, Nari Petroviču, Barbari Kink) in organizacijam (Društvu Ekologi brez meja, Kulturnemu domu Krško, Zavodu za varstvo narave, OE Novo mesto, Občini Krško in Krajevni skupnosti Senuše pa tudi za finančno podporo, iskreno zahvaljujemo, vse skupaj pa vabimo k nadaljnjem širjenju in udejanjanju trajnostnih, zelenih idej – ne le na prireditvah, ampak kjer koli in kadar koli.

Nedeljsko raziskovanje narave ob dnevu Nature 2000 in mednarodnem dnevu biotske raznovrstnosti

V prelepem nedeljskem popoldnevu smo 21. maja 2017  v sklepnem dogodku Zelenega festivala 2017 in v okviru srečanj študijskega krožka “Voda pripoveduje” organizirali Nedeljsko raziskovanje narave v okolici Ajdovske jame in ob tem obeležili tudi dan Nature 2000 (21.5.), mednarodni dan biotske raznovrstnosti (22.5.) ter mednarodno leto turizma za trajnostni razvoj.

Po uvodnem predavanju biologinje Barbare Kink, vodje novomeške enote Zavoda za varstvo narave, v katerem je zbranim pojasnila razliko med posameznimi ukrepi varovanja (naravne vrednote, Natura 2000, ekološko pomembna območja, zavarovana območja…) ter v sliki izpostavila naravne zanimivosti okolice Ajdovske jame, smo si le-te ogledali tudi v naravi. V bližnjem potoku smo opazovali potočne rake, v studencu tudi paglavce močeradov, obvodno rastlinje, barvitost travnikov s številnimi žuželkami in cveticami.

Pestrost življenja v navedeni okolici je posledica tudi geomorfoloških značilnosti območja, kjer gre za osameli kras s številnimi kraškimi pojavi. Vredno ga je ohraniti – ne zaradi direktiv in predpisov, ampak zaradi zdravega, uravnoteženega okolja za prihodnje generacije. Čeprav na prvi pogled omejujejo (ravno zaradi naše prešibke osveščenosti in slabega dojemanja prepletenosti življenja) oz. podaljšujejo postopke, pa po drugi strani omogočajo druge dejavnosti z ekonomskim učinkom – zlasti različne oblike trajnostnega turizma, izobraževanja, ekosistemske storitve ipd.

Več o Naturi 2000