Odpadna voda – spregledan vir priložnosti

Dne 30. marca 2017 smo v Zavodu Svibna v okviru Zelenega festivala in srečanj študijskega krožka “Voda pripoveduje” izvedli predavanje in odprto razpravo, s katero smo želeli opozoriti na vedno večji pomen recikliranja odpadne vode. Razloge in različne možnosti ponovne uporabe ustrezno prečiščene odpadne vode je na posameznih primerih predstavil  Sašo Obolnar iz Zavoda Svibna.

Slovenija načeloma velja za vodnato državo, a številke, ki izražajo povprečje, lahko izkazujejo napačno dejansko stanje. Kot drugod po svetu so tudi v Sloveniji padavinski režimi od regije do regije zelo različni. Če ponekod na Gorenjskem in Posočju na leto pade nad 3000mm letnih padavin,  jih v Posavju pade le še okoli 1000mm. Svoje pridajo tudi padavinski režimi, ko zadostnih padavin ni vedno na razpolago. S  podnebnim spreminjanjem pa so izraziti ekstremni pojavi v obliki suš ali poplav vse pogostejši. Nenazadnje v letošnjem letu že zima in prvi del meteorološke pomladi nista prenesli večjih padavin v Posavju in površinsko sušo občutijo kmetovalci že sedaj.

Ob navedenih dejstvih glede padavin pa imamo še vedno izzive na področju zagotavljanja ustreznosti pitne vode. Namreč tudi mnogi viri pitne vode so v velikih primerih kontaminirani z nitrati ali pesticidi, kot rezultat intenzivnega kmetovanja pa tudi izpustov iz gospodinjstev, predvsem na podeželju. Na to kažejo zaskrbljujoči podatki analiz pitne vode predvsem manjših »vaških« vodovodov, kjer je neustrezno število vzorcev največje.

Spričo dejstva, da v Sloveniji precej zaostajamo s prehransko samozadostnostjo, zlasti z rastlinsko pridelavo, so napori v povečanje kmetijske pridelave močno povezani tudi s »stalno« dostopnostjo vode. Pridelava hrane namreč zahteva največ vode od vseh človeških dejavnosti povezanih z vodo!

Navkljub začrtanim strategijam  povečanja pridelave predvsem na ravninskih področjih Slovenije, med katera spada tudi Krško polje, kjer se v luči prilagajanja na podnebne spremembe načrtujejo investicije v izgradnjo namakalnih sistemov predvsem iz podtalnih virov in tekočih voda ter akumulacij, le to ne bo dovolj.

Iz tega bo potrebno povečati rastlinsko pridelavo tudi na hribovito gričevnatih območjih, pa čeprav samo za lastno samopreskrbo gospodinjstev. A tudi ta gospodinjstva potrebujejo zanesljiv in stalen vir vode za tovrstne potrebe, pri katerih klasični v sušnih mescih večinoma niso dostopni v pričakovanem obsegu.

Za naše življenje potrebujemo čisto sladko vodo, z naraščanjem potreb po vodnih virih pa so vprašanja o smotrni uporabi vodnih virov, ustreznem čiščenju in tudi ponovni uporabi vse bolj na mestu tudi v Sloveniji še bolj pa v Posavju, kjer je padavinski režim šibkejši, toplotne obremenitve večje, kmetijski potencial pa ogromen.

Eden od alternativnih vodnih virov, s katerim bi lahko zmanjšali obremenitve obstoječih vodnih virov, predvsem pa zagotovili stalno dostopnost, zlasti v obdobjih pomanjkanja, so zagotovo odpadne vode. Poleg zadrževanja in rabe deževnice, ki se vedno bolj vključuje v naš vsak dan, prihaja vedno bolj v ospredje tudi raba predvsem komunalne odpadne vode, ki je za razliko od deževnice stalen vir.

V današnjem času so na razpolago različne čistilne tehnologije, marsikje  že v uporabi, ki lahko takšno vodo prečistijo do mere, ki zadovoljuje njeno ponovno rabo. Ustrezno prečiščeno odpadno vodo bi lahko uporabili tako v kmetijstvu, industriji, energetiki, kot sanitarni rabi gospodinjstev, javnih površinah, akumulacija le te pa prispeva tudi k požarni varnosti. Da o ugodnih učinkih na naravo in okolje ne govorimo.

Navkljub številnim praksam recikliranja odpadne vode po svetu in tudi v Evropi, v Sloveniji tega vira v praksi še nismo vključili v vsakdan kot alternativni vodni vir. Čeprav se v strokovnih krogih  posamezne razprave v tej smeri že porajajo, iskreno želimo, da bodo le-te vedno pogostejše. Poleg ozaveščanja javnosti o sprejemljivosti ponovne uporabe odpadnih voda je ključno vzpodbuditi državne in lokalne skupnosti, gospodarske, izobraževalne ter razvojne institucije, kot nevladne organizacije, k povezovanju in dejanskem ukrepanju v smeri recikliranja odpadne vode od besed v dejanja.