Gozd – navdih za trajnostno skupnost

Septembrski posebni dnevi, s katerimi na evropski ravni obeležujemo trajnostne skupnosti, trajnostno mobilnost, pismenost, kulturno dediščino, so bili povod tudi našemu nedeljskemu sprehodu v gozd, na katerem smo skozi prebiranje različnih literarnih del in deljenjem lastnih spoznanj razmišljali, kako živeti v naših skupnosti na čimbolj trajnosten način – tako v odnosu do narave, dediščine in drug do drugega.

O trajnostnem sobivanju smo skozi sezono 2018/2019 razmišljali v dveh študijskih krožkih »Samooskrbna skupnost » in »Staro izročilo za nove dni«. Čeprav se  termin »trajnostna skupnost« pojavlja bolj sodobnem času kot odziv na okoljsko in podnebno, pa tudi socialno krizo, lahko  dobre zglede najdemo  v bližnji in daljni preteklosti. Trajnostna skupnost naj bi torej trajala in funkcionirala tako, da ne bi uničila virov za svoj obstoj kot tudi obstoj naslednjih generacij. To je skupnost, ki bo omogočila optimalen razvoj in bivanje vseh svojih članov.

V fazi globalizacije in individualizma tako različne skupnostne pobude, ki prihajajo iz civilne sfere, velikokrat zgolj na bazi prostovoljskih akcij, delujejo utopično ali kot romantično spogledovanje s časom, ki ga ni več… Pa vendarle je tovrstnih pobud po svetu vse več:  vzpostavljajo se  skupnostne kmetije in vrtovi, eko vasi, različne zadruge… Govora je tudi o trajnostnih oz. tranzicijskih mestih… Pri vseh je ključna predpostavka, da te skupnosti  niso le po meri človeka, ampak tudi po meri okoliške narave.  Tudi v Sloveniji imamo nekaj tovrstnih pobud, ki so še bolj v zametkih, projektne narave, povezujejo pa somišljenike iz različnih krajev… Na nek način gre za skupnosti na daljavo, kar je tudi v nekaj, izziv pa je, kako take skupnosti vzpostaviti v svojih mikrookoljih, vaseh, mestih… Javna podpora pri tem je sicer zelo dobrodošla, a posamezni primeri kažejo, da če ni predhodne oz. vzporedne civilne iniciative, ki bi to idejo živela naprej, zgolj projektna pobuda s strani lokalne skupnosti ali države ne zadošča.   Potrebna je torej ozaveščenost, zavedanje naše vsesplošne povezanosti na mikro in makro ravni, ne zgolj na ravni človeške skupnosti, ampak vsega, kar živi in obstaja na planetu oz. je živeli in obstajalo oz. še bo. To pa je v naši potrošniško generirani, tekmovalni družbi zelo težko… Kako torej priti do tega preskoka zavesti?

V naši, po vinorodnih gričih razpršeni vasi, je še živ spomin, kako so si še nekaj desetletij nazaj sosedje med seboj pomagali pri vsakodnevnih, večinoma kmečkih, opravilih. Pri vseh hišah je šlo za podoben način, ritem življenja, ob pomanjkanju strojev so si enolično ali težaško delo lajšali tako, da so ga skupaj opravili najprej pri enem, potem pri drugem, popestrili pa tudi z različnim šegami in razvedrili. Ker so bili cele dneve skupaj, so dobro poznali tako radosti kot bolečine drug drugega ter vse potrebe, ki so iz teh izhajale, zato so si priskočili na pomoč tudi, če  zanjo ni nihče posebej prosil.  Časi so danes precej drugačni. Urbanizacija je prišla tudi na vas, ki je postaja spalno naselje, saj večina prebivalcev dela v bližnjih mestih, kmetujejo le še pri redkih hišah; družabno življenje pa – ali skorajda ni ali pa  ga zaradi mobilnosti živimo izven kraja, na različnih prireditvah, druženju s prijatelji  iz drugih krajev… Tudi po vrednotah, ki jih poskušamo živeti, smo si zelo različni – že znotraj družin, kaj šele soseske… Kako najti skupen imenovalec take skupnosti? In ali je res rešitev zgolj ta, da se s peščico somišljenikov umaknemo nekam na samo in začnemo vzpostavljati skupnost na novo?  Ker imam rada svoj kraj, se mi ta misel upira… Prvi skupni imenovalec smo sicer našli –  v nekaj letnih druženjih celotne soseske… Do naslednjega koraka pa bo moralo preteči še nekaj časa…  Potrebnih bo še veliko besed, izrečenih in prebranih, morda tudi kaj bolečih izkušenj.

Navdihov za sobivanje v skupnosti na trajnosten način, lahko v naravi sicer vidimo veliko – ne zgolj pri živalih, tudi rastlinah. Ena taka čudovita trajnostna skupnost je gozd. Z osredotočenim sprehodom skozi gozd, ki bo sicer že sam po sebi  močno vplival na naše zdravje in čustva, ki nam bo omogočil ponovno vzpostavitev stika s samim seboj, z našimi izzivi in željami, bomo sčasoma dobili uvid, kako sobivati z ljudmi okoli nas. Kot je podoben uvid dobil avtor knjige Skrivno življenje dreves, Peter Wohlleben, ki jo priporočamo v prebiranje – še najbolje na gozdni jasi. Pa ob tem še katero drugo literarno delo, kot je npr. pesem Antona Medveda V gozdu .

S prvim vzorčenjem RČN zaključili 1. fazo projekta “VARUJVODO”

Konec letošnjega maja smo z vzorčenjem gospodinjske odpadne vode na različnih točkah procesa čiščenja v Zavodu Svibna zaključili 1. fazo  projekta oz. operacije »Učinkovito čiščenje odpadnih voda za ohranjanje vodnih virov« oz. z akronimom »Varujvodo“,   pri katerem je Zavod Svibna partner Občini Krško in komunalnim podjetjem iz regije.

V Zavodu Svibna smo  v 1. fazi projekta v več kot 1000 opravljenih prostovoljskih urah  na sedežu zavoda in  jedru območja Natura 2000 Ajdovska jama med drugim postavili pilotno kombinirano rastlinsko čistilno napravo, ki smo je zasnovali iz treh zaporednih gred (vertikalno, horizontalno gredo in prezračevalno vodno laguno). V nadaljnjih mesecih 2. faze do konca maja 2020 bomo v sodelovanju z izbranim pooblaščenim laboratorijem testirali odpadno vodo 6-članskega gospodinjstva na 25 različnih parametrih in tako preverjali ustreznost prečiščene vode za namakanje kmetijskih površin, kar se v sušnih poletnih mesecih  kaže kot zelo primerna rešitev.

Navedena čistilna naprava je rezultat lastnega raziskovanja in dela,  radi pa bomo pridobljena znanja in ugotovitve delili z vsemi zainteresiranimi.

Ogled je možen po vnaprejšnjem dogovoru. Z jesenjo bomo nadaljevali tudi z različnimi izobraževalnimi dogodki.

Projekt je sofinanciran s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru 1. poziva LAS Posavje.



Na dan vode o potencialih odpadne vode na podeželju

Ob mednarodnem dnevu vode, 22. marca 2019, smo na sedežu Zavoda Svibna okviru projekta »Učinkovito čiščenje odpadnih voda za ohranjanje vodnih virov« oz. z akronimom »Varujvodo“, sofinanciranem s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru 1. poziva LAS Posavje,  pripravili prvi javni dogodek  o pomenu ustreznega čiščenja odpadnih voda in njene ponovne uporabe.

Uvodoma smo obiskovalcem predstavili zaključno fazo izgradnje kombinirane rastlinske čistilne naprave, ki nastaja v okviru navedenega projekta, in na kateri se bodo v naslednji fazi izvajala testiranja ustreznosti prečiščene vode za ponovno uporabo v kmetijstvu.

Zbrane je pozdravil tudi g. Rafael Jurečič, predstavnik Občine Krško, ki je vodilni partner projekta, g. Aleš Levičar iz družbe Kostak d.d., ki je tudi eden od partnerjev projekta, pa je nato podrobneje predstavil ostale aktivnosti in cilje projekta, predvsem pa že delujočo svetovalno pisarno, v kateri je občanom na voljo brezplačno svetovanje o učinkovitem čiščenju komunalnih odpadnih voda z malimi komunalnimi čistilnimi napravami (MKČN) na območjih razpršene gradnje, kjer lokalna skupnost ni obvezana zgraditi javni kanalizacijski sistem.

V osrednjem delu dogodka pa je Sašo Obolnar, ki v Zavodu Svibna izvaja večino strokovnega dela na projektu,  predstavil problematiko rabe in dostopnosti vode na podeželju ter tudi opozoril na potencial ter nujnost čiščenja in ponovne rabe ustrezno prečiščene odpadne vode. V Posavju v hribovitih predelih se zlasti kmetijstvo v poletnih mesecih vedno pogosteje sooča s pomanjkanjem vode, ki resno ogroža stabilno pridelavo hrane, vse pogostejši sušni stresi povečujejo požarno ogroženost ter dodatno prizadenejo naravne procese, prostoživeče živali, rastline…

Kot eno od rešitev prilagoditve na posledice podnebnih sprememb tako v Zavodu Svibna razvijamo kombinirano rastlinsko čistilno napravo  z vertikalno in horizontalno gredo ter prezračevalno  vodno laguno, ki naj bi odpadno vodo dovolj prečistila, da bi bila primerna tudi za zalivanje kmetijskih površin. Rešitev bomo preverjali s pomočjo podrobnih analiz, ki jih bo izvajal pooblaščeni laboratorij, z rezultati pa  bomo sproti seznanjali zainteresirano javnost, kateri bomo namenili še nekaj uporabnih delavnic in predstavitev. 

Dejstvo je, da je v naravi vse povezano, tako tudi odpadna in pitna voda. Če želimo ohraniti kvaliteto pitne vode, je med drugim potrebno poskrbeti tudi za ustrezno prečiščenje odpadne vode, zlasti na občutljivih kraških območjih kakršen je tudi osameli kras Krškega gričevja. Z ustreznim prečiščenjem  odpadne vode in njeno ponovno uporabo pa ne vplivamo le zna zmanjšanje onesnaženja vodonosnikov, ampak tudi obremenitev, porabo pitne vode, kar ob ekoloških prinaša tudi pozitivne ekonomske učinke, pa tudi socialne – saj pri uveljavljanju pravice do pitne vode »ne smemo prezreti nikogar«, kot je tudi moto letošnjega mednarodnega dneva vode.  

O temeljih varne prihodnosti

V četrtek, 18. oktobra 2018 smo v Zavodu Svibna s predavanjem Antona Komata »Zemlja, voda, seme« začeli novo sezono izobraževalnih druženj v okviru študijskega krožka “Samooskrbna skupnost”.

Predavanje pa smo povezali tudi s svetovnim dnevom hrane.

Prave hrane – tiste, ki naj bi nam bila zdravilo, imamo tudi v bogatem razvitem svetu vse manj. Postali smo odvisni od velikih korporacij in megamarketov, lastno podedovano zemljo pa prodajamo, pozidujemo, onesnažujemo, izgubljamo varietete tradicionalnih sort kulturnih rastlin, rodovitne prsti je vse manj, voda nam v reguliranih koritih odteka iz pokrajine,… Ob suverenosti pa izgubljamo tudi zdravje, zdravljenje pa ob poceni hrani drago plačujemo…

Rešitve sicer obstajajo, lotiti pa se jih moramo z drugačnim, celostnim pogledom.   Dobrih primerov je tudi v našem prostoru veliko.

V živahni razpravi je bilo izražene veliko volje za spremembe, pa naj gre za pridelavo hrane v lastnem vrtu, kupovanje od sosednih (malih) kmetov, povezovanje v zadruge, zbiranje semen, odločne civilne iniciative…

Čistili smo – ne zadnjič…

Tudi v Zavodu Svibna smo v soboto, 15. septembra 2018, s petimi pari rok prispevali k čiščenju sveta. Verjamemo sicer, da bi bila  udeležba še večja, če ne bi bil to ravno čas intenzivnih trgatev in spravil drugih pridelkov…

Očistili smo deponijo št. 8 v neposredni bližini Leskovca pri Krškem, ob čudovitem gozdu Dobrava, ki kar kliče po sprehodih… Nekako pa je pritegnil tudi nekaj lastnikov odvečnih avtomobilskih delov, televizorjev, izolacijskega gradbenega materiala, kupov porabljenih plenic,… Pravzaprav smo se kar težko vživeli v miselne prebliske teh storilcev, ki jim je bilo očitno lažje odpeljati smeti daleč v naravo, kot pa na deponijo…

Zavedamo se sicer, da z našo akcijo še zdaleč nismo očistili sveta in da tega gotovo nismo počeli zadnjič, in da se bodo naši nepotrebni civilizacijski ostanki res zmanjšali, bo še bolj osredotočeno preiti iz misli in besed na dejanja…

Seveda starih utečenih tirov ni lahko spremeniti. Večkrat nas hitri tempo življenja prehiti   – npr. pri načrtovanju nakupov se pozabi na povratno embalažo –  za pivo ali mineralno vodo ali pa vrečko iz blaga, vsi tudi nimajo možnosti, da bi predelovali hrano na svojem vrtu, ki ne rabi embalaže, morda je  posamezniku težko začeti nakupovati sadje, zelenjavo s svojo embalažo in bi mu podpora še koga bolj pogumnega prav prišla…

Potrebujemo še več zgledov, še več informacij o nepotrebnih odpadkih in škodljivosti le-teh…še več idej, kako zmanjšati, ponovno uporabiti odpadke,  pa tudi odprto, odločno in vztrajno oblast, da nam smetenje na nek način omeji – s pozitivno ali negativno spodbudo…

Več fotoutrinkov na FB >>>

Ponovno smo čistili naravo po Brezovski Gori

V petek, 23. marca 2018 smo v okviru našega zavoda ponovno organizirali čistilno akcijo po Brezovski Gori. Še vedno se kljub različnim možnostim odvoza odpadkov in tudi rednega informiranja s strani komunalnega podjetja v naravi znajde veliko ostankov našega potrošniškega življenja. Ob raznoraznih plastičnih izdelkih je še vedno moč najti ostanek embalaže različnih škropiv, predvsem pa je udeležence akcije zmotila nedavno odvržena vreča uporabljenih plenic za enkratno uporabo na vrhu gozdne globeli nad kraškim potokom. Ugotavljamo, da bo potrebno še veliko zelo nazornih informiranj o škodi, ki jo delamo z vsakim odmetom smeti v naravo – predvsem na zdravje ljudi.

Dodatno tudi na >>>

O samooskrbi z električno energijo

V četrtek, 15. marca 2018 smo v okviru študijskega krožka »Samooskrbna skupnost« z Jernejem Božičem iz podjetja JB Energija d.o.o. spregovorili o možnostih samooskrbe z električno energijo.

Ta je od konca leta 2016, ko je tudi Slovenija sprejela uredbo za samooskrbo za gospodinjstva (in podjetja)  po principu net meteringa (neto meritev) postala bolj dostopna in investicijsko privlačna tudi za manjše proizvajalce in porabnike električne energije.  Poudaril je, da je glede na lego in klimatske pogoje energija Sonca najbolj primerna za naše območje. Na konkretnem primeru je predstavil, kolikšne so možnosti prihranka stroškov v primerjavi s sedanjem plačevanjem dobaviteljem električne energije, predstavil različne tehnične podrobnosti postavitev in varnosti ter hkrati prispevek tovrstnega zajemanja energije k zmanjševanju obremenjevanja okolja. Med prisotnimi je bil kar velik interes, rezultati na domačih objektih pa tudi kmalu vidni.

Na poti do prireditev brez odpadkov

Ob letošnjem mednarodnem dnevu Zemlje je 19. aprila 2017, Občina Krško v sodelovanju z Zavodom Svibna organizirala predavanje »Prireditve brez odpadkov – je to mogoče, ki ga je izvedel Jaka Kranjca iz Društva Ekologi brez meja.

Uvodoma je izpostavil tudi razloge za evropske smernice in cilje zmanjševanja odpadkov, ki niso povezani le z zmanjševanjem onesnaževanja okolja, ampak tudi vse večjega pomanjkanja surovin za vedno nove in nove proizvode. Kot odgovor na te potrebe in podporo iskanju rešitev je nastala mednarodna zveza »Zero Waste«, v kateri je kot slovenski predstavnik vključeno tudi Društvo Ekologi brez meja.  »Zero Waste« sicer še ne pomeni »brez odpadkov«, si pa  opuščanje odpadkov zastavlja kot cilj, je pot do tega cilja. Tako je tudi s prireditvami. Gre za postopno ukrepanje in organiziranje prireditev z vedno manj odpadki, ki imajo poleg okoljskih tudi gospodarske in družbene pozitivne učinke.

Ker je kakovost naravnega okolja in pokrajine pri izbiri počitniških / izletniških destinacij vse bolj pomemben dejavnik, je ohranjanje vrednosti zelene turistične destinacije tako vse bolj pomembno.

Prireditve in ostala tovrstna turistična ponudba tako v sledenju trajnostnim ciljem omogoča tudi nižje stroške poslovanja, večje zadovoljstvo in večji delež stalnih gostov, višjo kakovost, boljšo prepoznavnost, ugled okoljsko in družbeno odgovornega podjetja, možnost za ustvarjanje višje cene.

Posamezni organizatorji prireditev v Soveniji in tujini se že lahko pohvalijo z dobrimi rezultati. Kranjc je pri tem posebej izpostavil shemo “Ecofesta Puglia”, ki na 35 prireditvah v italijanski regiji Apulija skrbi za čim manjši okoljski odtis. Preko različnih ukrepov zmanjšujejo količine nastalih odpadkov, mešanih ostankov in izpustov toplogrednih plinov. Od biorazgradljivega pribora, ločevalnih košev z jasnimi oznakami, pomočniki pri ločevanju odpadkov, do ozaveščevalnega programa za mlajše, kupovanja zelenih odpustkov in sajenja dreves za ponor CO2. Ali še bolj inovativnih, kot je 3D tisk praktičnih izdelkov iz plastike, reciklirane kar na prireditvi. V letu 2015 se je shemi pridružilo že 35 prireditev, v povprečju so dosegle 72 % ločenega zbiranja. Najboljša med njimi kar 97,2 %, ki je s tem z odlagališč preusmerila 15 ton odpadkov!

Kljub  nekaterim manj spodbudnim pravnim okvirom je tudi v Sloveniji možno spodbuditi različne načine zmanjševanja odpadkov. Marsikaj lahko v okviru svojih pristojnosti stori tudi lokalna skupnost., kot odlično dokazuje Občina Vrhnika.  V razpravi je bilo ugotovljeno, tudi naša lokalna komunalna služba marsikaj nudi, o čemer bo potrebno  zainteresirano javnost še bolj seznaniti.

Predavanje je omogočilo tudi komunikacijski prostor med organizatorji prireditev in predstavnikom komunalne službe, ki napovedujejo prve korake  na poti Zero Waste  prireditev v Krško že letošnje leto.

O splošnih smernicah pri organizaciji prireditev z manj odpadki lahko preberete na spletni strani Ekologi brez meja .

O dogodku tudi na spletni strani Občine Krško.

 

Objavil/a Bernardka Zorko Okolje

Čistilna akcija po Brezovski Gori 2017

V soboto, 8. aprila 2017, smo ponovno, tudi v sodelovanju članov študijskega krožka “Voda pripoveduje”, izvedli čistilno akcijo po obronkih vasi Brezovska Gora.  V naravi je kljub možnostim rednega odvoza smeti, ločevanja na ekoloških otokih in drugih možnostih, ki nam jih omogoča komunalna služba (naročilo brezplačnega kontejnerja, dostava odpadkov v zbirni center idr.) še vedno nahaja precej odpadkov.

Še vedno so najbolj skrb zbujajoči ostanki embalaže škropiv (zlasti tistih za zatiranje plevelov na osnovi glifosfata), ki smo  jih tudi  tokrat pobirali v gozdu nad kraškim potokom. Iz tega pozivamo vse uporabnike takšnih strupov, da v kolikor že morajo uporabljati le te, embalažo vrnejo na za to predvidena mesta!

Zaradi nizkih samočistilnih sposobnosti kraškega terena, prehaja podzemna voda slabo prečiščena – torej z vsemi našimi odplakami in spranimi strupi – naprej do vodnih zajetij, posledično pa jih, čeprav v manjših količinah, a zato nič manj škodjivih, dobimo preko vodovodnega omrežja nazaj na naše pipe…

Kako do doma brez odpadkov?

V torek, 4. aprila 2017 je Krajevna skupnost Senuše v sodelovanju z Zavodom Svibna (študijskega krožka “Samooskrbimo se”) organizirala predavanje za člane in širšo lokalno javnost “Dom brez odpadkov – ali je to mogoče?”, ki ga je izvedla Katja Sreš iz Društva Ekologi brez meja (ki je pred leti organiziralo odmevno akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu).

Zbrane je uvodoma pozdravil predsednik KS Senuše, g. Damjan Mežič, in pojasnil, da so se letos  namesto organiziranja čistilnih akcij raje osredotočili na  preprečevanje nastajanja odpadkov. Ob tem je udeležencem predavanja pojasnil tudi možnosti odvoza različno nastalih odpadkov v gospodinjstvih  tekom leta, ki jih brezplačno omogoča javno gospodarska služba v občini Krško.

Dejstvo je, da odpadki vse bolj obremenjujejo tudi naše domove, pa naj si gre za odvečno embalažo ali pa predmete, ki jih pod vplivom različnih »akcij« sicer nabavimo,  a nam potem postanejo kmalu odveč.  Sicer počasi napredujemo v smislu ločevanja odpadkov, a tudi to ni rešitev. Višje položnice za odvoz smeti tudi niso vabljive… Še vedno je slišati: »jaz nimam nič odpadkov, saj jih vse skurim« ali pa »jaz ne rabim zabojnikov, ker smeti vozim v gozd«, iz česar je razvidno, kako malo se še zavedamo razsežnosti, ki jih naša potrošniška naravnanost  povzroča našemu bližnjemu in širšemu okolju, celotnemu planetu. Potrošniška doba nas je tudi navadila na udobje, ki se ga je težko odreči oz. se le postopoma, pa še pri tem bolj kot ekološka zavest pripomore finančna spodbuda.

Katja Sreš nam je predstavila koncept t.i. »Zero Waste«, ki sicer pomeni »oblikovanje in upravljanje izdelkov in procesov tako, da se zmanjša volumen in toksičnost odpadkov, ohranja ter predela vse materiale in se jih ne sežiga ali odlaga« in tako vodi družbo v spremembo življenjskega stila in navad ter k posnemanju trajnostnih naravnih ciklov«.  Na konkretnih primerih pokazala, kako se je možno postopoma znebiti nekaj smeti (ne s kurjenjem ali odlaganjem v naravo) in pri tem celo nekaj prihraniti.  Odvisno od okoliščin lahko začnemo postopoma, npr.:  se odrečemo reklamnih gradiv; da se z družino, prijatelji dogovorimo, da je najboljše darilo za praznik naš čas, ki si ga poklonimo drug drugemu ali kakšna manjša pozornost izpod lastnih rok; da iz omar odstranimo oblačila, ki jih že več let nismo obleki, prav tako različne manjše predmete, naprave itd., ki jih niti pogledamo ne več; da se zlasti ženske ne obremenjujemo s sledenjem modi, ki se menjuje vse hitreje;  nabavljamo takšne stvari, ki jih je možno 100% reciklirati;  da načrtujemo naše jedilnike, ne kuhamo preveč, izmenjujemo itn…

Kar lahko ponazorimo tudi s 5″R” načeli:

  • Refuse – zavračanje, česar ne potrebujemo
  • Reduce – zmanjševanje porabe (tistega, kar potrebujemo) in ohranjanje materialov
  • Reuse – ponovna uporaba
  • Recycle – recikliranje
  • Rot – kompostiranje.

Ne glede na to, da radi kažemo na druge, zlasti na podjetja, korporacije, kapital, pa imamo posamezniki vendarle veliko moč: konec koncev, komu vsa ta podjetja namenjajo (izdelujejo, dostavljajo itn. z različnih koncev sveta) svoje izdelke, če ne nam, potrošnikom?! A imamo voljo, vest, da uporabimo to moč in rečemo »ne«? Se sploh zavedamo, koliko odpadkov ustvarimo v svojem lagodnem, hitrem življenju? Za ilustracijo si poglejte Katjin prispevek O kilogramu in pol odpadkov na dan .

Ob bližnjih velikonočnih praznikih pa je tudi vredno razmisliti, koliko bo ravno prav hrane za praznične mize, da je ne bo preveč in je ne bo potem treba metati stran.. Več o tem >>>>.