Vlagajmo v naš planet

Letošnji svetovni dan Zemlje poteka s pobudo, da je potrebno vlagati v naš planet, sicer pa nas že vrsto let nagovarja, da je skrajni čas, da rešimo naš planet. Radi se sicer pohvalimo, da izvajamo različne trajnostne ukrepe, dosegamo zelene certifikate…

Pravi certifikat pa se vsem skupaj kaže v t.i. ekološkem dolgu, to je dnevu, ko ljudje porabimo vse naravne vire, ki jih Zemlja lahko obnovi v 1 letu. V Sloveniji smo dan ekološkega dolga dosegli 18. aprila. Do 18. aprila smo porabili vse vire, ki jih Zemlja obnovi v 1 letu in bomo tako v Sloveniji letos več kot 8 mesecev živeli v ekološkem dolgu. Oziroma – če bi vsi na svetu živeli kot Slovenci, bi potrebovali kar 3,4 planete v velikosti Zemlje.

Ideje, kaj lahko stori vsak od nas, predstavljajo tudi na strani Svetovnega dneva Zemlje: https://www.earthday.org . Vsak po svojih močeh in zmožnostih gotovo lahko precej stori.

V Sloveniji imamo veliko možnosti, da postanemo junaki regenerativnega kmetijstva, ki izboljšuje zdravje tal, predvsem s praksami, ki povečujejo organsko snov v tleh, da kvalitete hrane in zdravja kot posledici uživanja tovrstno pridelane hrane niti ne izpostavljamo…

Vpogled v bogastvo našega podzemlja

Danes obeležujemo svetovni dan voda s posebnim poudarkom na  podzemni vodi.

V svetovnem merilu je skoraj vsa tekoča sladka voda podzemna voda. Brez nje življenje ne bi bilo mogoče. Večina sušnih območij na svetu je povsem odvisnih od podzemne vode… Je dragoceno bogastvo, ki pa se nam zdi preveč samoumevno, posledice takega odnosa pa že čutimo…

Marsikje prihaja do prekomerne rabe podzemne vode, ker iz vodonosnikov izčrpajo več vode, kot se jo lahko obnovi iz padavin in snega. Stalna prekomerna raba navsezadnje pripelje do tega, da se vir izčrpa. Podzemna voda je na številnih območjih onesnažena, sanacija pa je pogosto dolgotrajen in težaven proces, kar zviša stroške čiščenja podzemne vode, kar včasih celo prepreči njeno uporabo.

Gre torej za povsem človeški vpliv oz. posledice intenzivnega kmetijstva, urbanizacije, rasti prebivalstva in podnebnih sprememb.

Na našem območju (Krško gričevje)  je podzemna voda večinoma globoko v kraškem podzemlju, le nekaj izvirov je dostopnih, ki pa tudi niso več tako neoporečni, kot so bili nekoč, ko so generacije naših dnevno hodile do njih po vodo  oz. tam napajale živino…  Voda je bila v tistih časih, ko ni bilo javnih vodovodnih omrežij, nadvse dragocena in so tako z njo tudi ravnali. Ob pitni vodi pa so si dodaten vir vode zagotovili še v mlakah, ki so bile skoraj pri vsaki hiši, zbiralnikih deževnice ipd.

Te stare prakse so aktualne tudi v sodobnem času, ko se soočamo tudi z vse hujšimi sušnimi stresi. Da pa podzemno vodo, ki se zaradi kraškega terena  slabše prečiščuje, bolj zavarujemo, je zelo dobrodošlo uvesti kakšno drugo trajnostna prakso – kot je je tudi učinkovito čiščenje odpadnih voda (tudi z možnostjo ponovne uporabe le-te) in predvsem z ozaveščanim vnosom raznih snovi in materialov v prst, vodo in zrak (od odpadkov, odplak, gnojil, pesticidov ipd..)

Več o letošnjem svetovnem dnevu voda  >>>

Fotografije: Arhiv Zavoda Svibna in Jamarskega kluba Novo mesto

Na naravovarstveni akciji v Vilenici tudi o skrbništvu turističnih jam

V petek,  17. septembra 2021, smo se na povabilo Zavoda RS za varstvo narave, OE Nova Gorica udeležili naravovarstvene akcije v jami Vilenica.

V tej jami, v kateri že od sredine 17. stoletja potekajo organizirani turistični ogledi, še vedno čudoviti, je možno opaziti tudi posledice obiska na jamskem inventarju. Tako so v okviru akcije  udeležence, upravljavce turističnih jam, v teoriji in praksi seznanili z negativnimi vplivi turistične rabe na jame, s tehnikami čiščenja in sanacije oz. restavriranja jam.

Po zaključku akcije je mag. Jana Vidic, predstavnica Ministrstva za okolje in prostor  s Sektorja z varstvo narave, predstavila pravne podlage za skrbništvo turističnih jam in v razpravi odgovorila oz. sprejemala pobude s strani prisotnih upravljalcev jam, ki se na vsaki lokaciji srečujemo s specifičnimi izzivi.

Izzivi Ajdovske jame pri Nemški vasi so  nerešeni vse od začetka leta 2004, ko je stopil v veljavo Zakon o varstvu podzemnih jam (ZVPJ), ki je vse jame podržavil. Pred tem je Občina Krško precej sredstev vložila v arheološke raziskave in nato še v odkup zemljišč  pa ureditev jamske infrastrukture. Po slovesni otvoritvi jame za namen turističnega obiska konec l. 2003 in pooblastilu župana Občine Krško lokalni turistični vodički za hrambo ključev od vhodnih vrat v jamo in vodenje po jami je bil zaradi ZVPJ nadaljnji postopek za oddajo v upravljanje ustavljen, saj Občina Krško za to ni bila več pristojna.  Vse od takrat Ajdovska jama nima rešenega upravljanja, jamska infrastruktura pa je tako v tem času tudi močno dotrajala. Po večletnih pogovorih in pobudah na prisojno ministrstvo je Občini Krško v l. 2021 tudi s pomočjo EU sredstev v okviru projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja in s soglasjem Ministrstva za okolje in prostor,  jamsko infrastrukturo uspelo obnoviti in jo prilagoditi naravovarstvenim zahtevam.

Do konca septembra 2022 se bo pripravil tudi načrt upravljanja lokacije, kar bo tudi svojevrsten izziv, saj bo moral zadostiti varstvenim zahtevam tako na področju varstva narave kot kulturne dediščine, vključeval pa bo tako jamski prostor kot neposredno lokacijo pred jamo.

Kar se upravljanja jamskega prostora tiče, je v pripravi tudi podzakonski akt, na osnovi katerega bo država (MOP) podelila skrbništvo nad vnaprej izbranimi jamami (cca 30), namenjenimi za turistični obisk z nadzorovanim vstopom.

Prilagajanje na podnebne spremembe v kmetijstvu

Ob letošnjem dnevu podnebnih sprememb (15. maja)  vabimo k razmisleku, kako na podnebne spremembe vplivamo v kmetijstvu in kako se lahko na te spremembe v kmetijstvu tudi prilagodimo.

Tudi letos smo se kmetje, vrtičkarji močno jezili na vreme, ki nam je zagodlo s prehitro še zimsko otoplitvijo, nato pa močnim mrazom in pozebo, pa zdaj še preobilno močo…

Res je, da stari ljudje pravijo, da je vreme v obdobju, ko godujejo ledeni možje in Zofka, rado mrzlo in mokro… Torej – nič novega, bi rekli… In tudi v preteklosti so vremenske in podnebne spremembe odločilno vplivale na življenje ljudi ter velikokrat spodbudile preseljevanja in konflikte med različni skupinami, mešanje kultur, dvig in upad naseljenosti planeta…

K aktualnem spreminjanju podnebja pa ob kozmičnem, planetarnem ciklusu, gotovo prispevamo tudi ljudje, ki s prekomerno in nepremišljeno rabo oz. izčrpavanjem naravnih virov močno rušimo ravnovesja planetarnih ekosistemov. Veliki goloseki, pozidana zemljišča, prekomerni izpusti st toplogrednih plinov iz industrije, kmetijstva, kurišč, monokulturno kmetijstvo, kemično zatiranje plevela in škodljivcev, zajezitve vodotokov, prekomerna mobilnost… je le nekaj podob te naše nepremišljenosti in pohlepa, ki se ob izčrpavanju in onesnaževanju naravnih virov odražata v vremenskih ekstremih – močne padavine, močne suše, močni vetrovi, toča, ekstremna nihanja temperatur…

V Zavodu Svibna, ki je vpet v podeželsko okolje Krškega gričevja, smo prepričani, da lahko male kmetije odigrajo pomembno vlogo k blaženju posledic in prilagajanju na podnebne spremembe. Raznovrstna in ekološka pridelava na majhnih kmetijah lahko občutno prispeva h globalni prehranski varnosti in stabilnosti ekosistemov. V luči teh spoznanj in urgentnosti situacije ne čakamo na spremembo kmetijske politike, ampak v okviru lastne manjše kmetije aktivno prispevamo k potrebnim spremembam.

Tako ob današnjem dnevu k tem korakom vabimo tudi vas. V okviru blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe preprosto:

  • ne odstranjujmo dreves in mejic na travnikih, saj nam ob močnih vetrovih in hudih nalivih zmanjšujejo erozijo rodne prsti;
  • zasajajmo sortno in vrstno različna visokodebelna sadna drevesa z močnim koreninskim sistemom, ki so prilagojena na naše razmere in cvetijo v različnem obdobju;
  • zbirajmo deževnico za potrebe namakanja;
  • skrbno ravnajmo s pitno vodo, odpadno vodo z gospodinjstev pa ustrezno prečistimo in jo po možnosti ponovno uporabimo;
  • ne stavimo zgolj na enega konja ter pridelujmo in gojimo več rastlinskih kultur in mešanih posevkov;
  • kompostirajmo;
  • pazimo na stanje tal, prsti – čim manj obdelave tal; 
  • povečujmo humus v tleh z dodajanjem organskega materiala, skrbimo za mikroorganizme v tleh;
  • vzgajajmo lastna semena, kolikor je možno;
  • omislimo si rastlinjak, ki nam omogoča podaljšanje rastne sezone in vzgojo lastnih sadik;
  • poskrbimo za biotčno in ekološko varstvo rastlin;
  • prilagodimo izbiro lokacije in lege za sajenje rastlin glede na njihove značilnosti , tako z vidika bolezni kot tudi optimalnih rastnih pogojev;
  • posrbimo za dobrobit živali, živalim omogočimo pašo in prost dostop do hleva;
  • rejo živali prilagodimo nosilni in obnovitveni sposobnosti okolja;
  • ne postavljamo objektov na plazovitih in poplavnih območjih;
  • obnovimo tradicionalna grajena vodna telesa (mlake, lokve…);
  • ne regulirajmo in ne krčimo zelenih pasov ob vodotokih;
  • pustimo določene pasove nepokošene ali pa jih pokosimo pozno;
  • delo na zemlji ne glejmo zgolj skozi finančni vidik, ampak ga izkoristimo kot druženje z družinskimi člani, sosedi in prijatelji, pa tudi kot priložnost za zdravo rekreacijo;
  • ……

Ob mednarodnem dnevu gozdov 2021 – k dejanjem

Ključna sporočila OZN ob letošnjem mednarodnem dnevu gozdov pod sloganom »Obnova in nega gozda: Pot do zdravja in dobrega počutja« izpostavljajo teme, ki se tičejo vseh nas – tako lastnikov gozdov, malih in velikih, kot rednih in občasnih obiskovalcev gozdov, pa vseh v lesno predelovalni verigi in seveda tudi lokalne in globalne politike. Razmislek in dejanja pa priporočljivi skozi vse leto.

Gotovo se vsi strinjamo, da nam gozdovi prinašajo koristi za zdravje, da nam prinašajo dobrine in storitve, potrebne za trajnostni razvoj družbe, da je pomembno sleherno drevo, da so gozdovi pomembni za vzdrževanje življenja na planetu in da je zato trajnostni gospodarjenje z gozdovi nujno potrebno, To je lahko temelj številnim zelenim delovnim mestom in trajnostnega razvoja podeželja tudi v naši regiji.  Številne priložnosti lahko zagotovimo tudi v okviru regionalnega razvojnega programa za naslednje programsko obdobje, seveda ne zgolj na papirju.

Več o mednarodnem dnevu gozdov 2021 tudi na Spletni strani FAO in  Zavoda RS za gozdove .

Potrjeni načrti Zavoda Svibna za leto 2021

Čeprav je načrtovanje aktivnosti  v 2021 zaradi še trajajoče epidemije zelo negotovo, je Svet Zavoda Svibna na svoji redi seji 12. marca 2021 potrdil program dela  Zavoda Svibna za l. 2021. Obseg kulturnih in izobraževalnih dogodkov za širšo javnost bo malo okrnjen, se pa bodo pa določene aktivnosti izvajale v manjših skupinah, tudi posamič in tudi preko sposobnih komunikacijskih poti.

V letu 2021 bo precej aktivnosti povezanih z Ajdovsko jamo:

  • v okviru regijskega projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja bomo ob vlogi vodilnega partnerja poskrbeli še za usposabljanje animatorjev za igrivo predstavitve življenja v mlajši kameni dobi in za vodenje po okoliških naravnih zanimivosti, izdelali 10 kostumov za animatorje in 10 za obiskovale, v študijskem krožku pa raziskovali še ostale ajdovske lokacije in zgodbe po regiji Posavje;
  • obeležili bomo tudi Mednarodno leto jam in krasa ter v ta namen sodelovali v čistilni akciji vrtače sredi vasi, jeseni organizirali tudi predavanje dr. Jureta Tičarja o zanimivostih našega krasa in njegovi ranljivosti, v dogovorih pa smo tudi za jamarsko raziskovanje krasa okoli Ajdovske jame;
  • junija 2021 bomo že tretjič zapored sodelovali v Evropskih dnevih arheologije,
  • nadaljevali bomo tudi monitoringom netopirjev v Ajdovski jami,
  • in seveda v času, ko je dovoljeno, tudi vodili zainteresirane skupine v Ajdovsko jamo in po okolici.

Na področju kmetijstva

  • bomo samostojno in v okviru Moreže Plan B za Slovenijo sodelovali pri oblikovanju pravnih podlag, ki bodo bolj ugodne za sonaravne kmetijske prakse in male kmetije,
  • še naprej bomo skrbeli za promocijo travniških sadovnjakov, članom nudili v izposojo opremo za predelavo sadja, izvajali storitve obrezovanja ipd.,
  • upoštevajoč epidemiološke razmere izvedli tudi kakšno izobraževanje (delavnico, oglede primerov dobrih praks, morda celo strokovno ekskurzijo),
  • na ogled in dodatna pojasnila bo tudi hibridna rastlinska čistilna naprava, namenjena za ponovno uporabo vode v kmetijstvu.

Načrtujemo še nekaj srečanj na temo ljudskih pesmi in ostalih šeg, v decembru pa tudi glasbeno pripovedovalski dogodek v Ajdovski jami.

Ob posameznih pomembnih dnevih v letu bomo pripravili tudi prispevke za medije, v imenu nevladnih organizacij pa sodelovali tudi v Upravnem odbora Lokalne akcijske skupine Posavje in v Regionalnem razvojnem svetu regije Posavje  2021 – 2027.

V kolikor bi se želeli v navedene aktivnosti vključiti ne le kot obiskovalci, ampak sooblikovalci, toplo vabljeni k sodelovanju.

Mokrišča in voda

Ob letošnjem svetovnem dnevu mokrišč je izpostavljena tema voda oz. neločljiva povezanost mokrišč in vode.

Precej jih je možno opaziti tudi v našem neposrednem okolju in nekatera (npr. močvirni travniki) zlasti z vidika kmetijske rabe niso travno zaželena in so zato dostikrat podvržena različnim neustreznim posegom.  Večja močvirna območja so pri nas varovana z različnimi predpisi in ukrepi, manjša pa so večinoma spregledana. Če se postavimo v kožo lastnika, pa ta ob prepotrebnem osveščanju potrebuje tudi druge vrste podporo, saj je njegovo mokrišče v dobrobit širši skupnosti.

Ob vse večji vodni krizi je res potrebno zavedanje, da mokrišča

  • naravno filtrirajo onesnaževala, čistijo  in tako zagotavljajo neoporečno pitno vodo;
  • zadržujejo , shranjujejo vodo in zagotavljajo večino naše sladke vode;
  • da tako ohranjajo pri življenju ljudi in naravo; zagotavljajo življenjski prostor cca 40% vseh vrst na svetu;
  • so vir naše prehrane;
  • kot najdragocenejši ekosistem omogočajo storitve v vrednosti 39 bilijonov evrov na leto;
  • ščitijo pred poplavami in nevihtami, saj vsak aker (0,405 ha) mokrišča vpije do 16,85 milijona litrov poplavne vode;
  • pripomorejo k uravnavanju podnebja, saj šotišča skladiščijo dvakrat toliko ogljika kot gozdovi, ogromne količine ogljika pa shranijo tudi slana močvirja, mangrove in rastišča morske trave.  

Zato te ekosisteme, od katerega smo živa bitja tako močno odvisna, ne smemo več uničevati, izčrpavati oz. si prizadevati ravno nasprotno.

Kaj lahko storimo?

  • Ne gradimo jezov, kanalov in ne izsušujemo.
  • Skrbimo za učinkovito rabo vode in zmanjšujemo onesnaževanje sladkovodnih virov.
  • Industrijski sektor ima možnost, da zmanjša porabo vode za 50 %.
  • V kmetijstvu lahko pridelujemo hrano in hkrati postanemo skrbniki mokrišč/vode.
  • Ne tratimo hrane: za 1,3 milijarde ton hrane, ki jo letno zavržemo od vil do vilic, porabimo toliko vode, da bi vsako leto trikrat napolnili Ženevsko jezero.
  • Investirajmo, obnavljamo mokrišča – naravne rešitve za upravljanje z vodnimi viri (trenutno manj kot 1 %).

Primerov dobrih praks je tako po svetu kot po Sloveniji vedno več, z njim se lahko pohvalimo tudi v Zavodu Svibna, kjer smo v okviru  projekta Varujvodo postavili hibridno rastlinsko čistilno napravo, ki deluje po principih močvirja, ob tem pa omogoča ponovno uporabo odpadne vode in zmanjšuje pritisk na vodne vire.

Če se ne zmoremo več postaviti v kožo naših pradavnih prednikov, ki so mokrišča imeli za posebna mistična mesta in so jih zato posebej spoštovali, pa do mokrišč odgovorno pristopimo zaradi lastnega preživetja.

Delavci pod zemljo na svetovni dan tal

5. decembra obeležujemo Svetovni dan tal, ki je namenjen ozaveščanju o pomenu tal. Da tla (rodovitna prst) predstavljajo enega od neobnovljivih oz. počasi obnovljivih naravnih virov, saj je njihovo nastajanje in obnavljanje dolgotrajen proces, ki lahko traja več tisočletij, je drugo dejstvo, namreč da se debelina in kakovost rodne prst močno zmanjšuje, toliko bolj zaskrbljujoče. Tla so osnova za vse življenjske procese, saj je nanje vezano kar 90 odstotkov svetovne pridelave hrane. Vzdrževanje rodovitnosti tal je zato zelo pomembno, ključno vlogo pri tem pa imajo talni organizmi. Ti »delavci pod zemljo«, ne zgolj krti, deževniki, stonoge, črvi ipd, ki jih vidimo, ampak  ob njih tudi množica nam nevidnih mikroorganizmov,  bistveno prispevajo k procesom, s katerimi poskrbijo, da so tla živa in rodovitna.  Dandanes je izguba biotske raznovrstnosti zaskrbljujoča, vpliva pa tudi na tla, ki so dom več kot četrtine biotske raznovrstnosti našega planeta.  V eni sami žlički zemlje je več živih organizmov, kot je ljudi na Zemlji.  Talni organizmi so odgovorni za številne ekosistemske procese, od katerih smo ljudje odvisni: od podpiranja rasti rastlin, do shranjevanja ogljika, so pa tudi zbiralniki za zdravilne snovi. 

Ohranjanje biološke pestrosti tal in talnih organizmov je torej ključnega pomena za vzdrževanje rodovitnih in zdravih tal, kar pa dosežemo tako, da zemlje, prsti globoko ne preoravamo oz. lopatamo, da ne uporabljamo pesticidov, ki uničujejo to življenje v tleh, da dodajamo humus, t.i. efektivne mikroorganizme, omogočimo prezračenost tal,  ne teptamo prsti s težkimi stroji, ne gnojimo z umetnimi gnojili, pazimo, da prst ne ostane gola… kar pomeni odločen odklon od večinske kmetijske prakse v smer ekološko sprejemljivih oblik kmetovanja. 
Ob neustreznih kmetijskih praksah so seveda tudi drugi dejavniki, ki vplivajo na življenje v tleh, kakovost tal in količino rodne prsti…

Kratki videi, ki so jih pripravili v FAO, nazorno prikazujejo, zakaj so rodovitna, zdrava tla naše največje bogastvo in kaj lahko kmetje, ljubiteljski vrtnarji in nekmetje skupaj naredimo, da preprečimo onesnaževanje in erozijo tal..

Projekt Varujvodo kot primer dobre prakse pri doseganju ciljev Agende 2030 OZN

K doseganju ciljev Agende 2030 za trajnostni razvoj, ki je bila septembra 2015 sprejeta na vrhu OZN o trajnostnem razvoju, se je zavezala tudi Slovenija.

Agenda 2030 na uravnotežen način povezuje tri dimenzije trajnostnega razvoja – ekonomsko, socialno in okoljsko – in jih prepleta skozi 17 ciljev trajnostnega razvoja, ki jih bo potrebno uresničiti do leta 2030. Pomembna značilnost nove agende je univerzalnost: ob upoštevanju nacionalnih okoliščin bodo njene cilje uresničevale vse države sveta, tako države v razvoju kot tudi razvite države.

Vlada RS je 7. decembra 2017 sprejela Strategijo razvoja Slovenije 2030, krovni razvojni okvir države, ki v ospredje postavlja kakovost življenja za vse. S petimi strateškimi usmeritvami in dvanajstimi medsebojno povezanimi razvojnimi cilji postavlja nove dolgoročne razvojne temelje Slovenije,  z vključevanjem ciljev trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov pa Slovenijo uvršča med države, ki so prepoznale pomen globalne odgovornosti do okolja in družbe.

V 2. poročilu  oz. prostovoljnem nacionalnem pregledu (»Implementacija ciljev trajnostnega razvoja«) je v letu 2020 kot primer dobre prakse v okviru doseganja cilja 6 »Vsem zagotoviti dostop do vode in sanitarne ureditve ter poskrbeti za trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri« so pripravljavci poročila prepoznali tudi projekt »Varujvodo« in v okviru tega tudi naša prizadevanja in rešitve o možnosti ponovne uporabe odpadne vode, predvsem za namakanje.

Na tak način je dano posebno priznanje tudi nevladnim organizacijam, ki smo lahko tudi pomemben člen pri ustvarjanju naše skupne prihodnosti, kar so v sklepnem delu uvoda tega poročila zapisali pripravljavci tega dokumenta: »Z zavedanjem, da smo prav vsi prebivalci Slovenije ključni gradniki naše lastne prihodnosti in ob iskrenem ter aktivnem upoštevanju načela, da se ne sme nikogar puščati ob strani (ang. leaving no one behind) verjamemo, da smo tekom priprave drugega prostovoljnega nacionalnega pregleda doseganja ciljev trajnostnega razvoja uspeli izgraditi trdno skupnost raznolikih deležnikov

Ogled in snemanje hibridne rastlinske čistilne naprave na dan Nature 2000

Na dan Nature 2000 smo ob zaključevanju projekta Varuj vodo otroke iz vasi Brezovska Gora povabili na snemanje hibridne rastlinske čistilne naprave, ki smo jo vzpostavili v okviru navedenega projekta, da bi tudi skozi otroško dojemanje tudi ostalim predstavili pomembnost in potrebnost čiščenja odpadnih voda, starši otrok pa so si lahko tudi bolj podrobno ogledali delovanje te rešitve, ki je koristna in uporabna iz več razlogov: odpadna voda iz gospodinjstev je po principu delovanja močvirij ustrezno prečiščena in tako z njo ne onesnažujemo okolja, kar je za območja Natura 2000 in kraški svet še posebej pomembno; z zajetjem in dodatnim čiščenjem v vodni laguni je omogočena ponovna uporaba odpadne vode – v različne namene, najbolj koristna je za kmetijske namene; tako tudi ne obremenjujemo dodatno virov pitne vode; s posnemanjem narave pa ustvarjamo tudi nove življenjske prostore za različne živali in tako prispevamo tudi k povečanju biotske pestrosti, pa tudi naravnem ravnovesju, biotskemu varstvu na kmetijskih površinah…