Projekt Varujvodo kot primer dobre prakse pri doseganju ciljev Agende 2030 OZN

K doseganju ciljev Agende 2030 za trajnostni razvoj, ki je bila septembra 2015 sprejeta na vrhu OZN o trajnostnem razvoju, se je zavezala tudi Slovenija.

Agenda 2030 na uravnotežen način povezuje tri dimenzije trajnostnega razvoja – ekonomsko, socialno in okoljsko – in jih prepleta skozi 17 ciljev trajnostnega razvoja, ki jih bo potrebno uresničiti do leta 2030. Pomembna značilnost nove agende je univerzalnost: ob upoštevanju nacionalnih okoliščin bodo njene cilje uresničevale vse države sveta, tako države v razvoju kot tudi razvite države.

Vlada RS je 7. decembra 2017 sprejela Strategijo razvoja Slovenije 2030, krovni razvojni okvir države, ki v ospredje postavlja kakovost življenja za vse. S petimi strateškimi usmeritvami in dvanajstimi medsebojno povezanimi razvojnimi cilji postavlja nove dolgoročne razvojne temelje Slovenije,  z vključevanjem ciljev trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov pa Slovenijo uvršča med države, ki so prepoznale pomen globalne odgovornosti do okolja in družbe.

V 2. poročilu  oz. prostovoljnem nacionalnem pregledu (»Implementacija ciljev trajnostnega razvoja«) je v letu 2020 kot primer dobre prakse v okviru doseganja cilja 6 »Vsem zagotoviti dostop do vode in sanitarne ureditve ter poskrbeti za trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri« so pripravljavci poročila prepoznali tudi projekt »Varujvodo« in v okviru tega tudi naša prizadevanja in rešitve o možnosti ponovne uporabe odpadne vode, predvsem za namakanje.

Na tak način je dano posebno priznanje tudi nevladnim organizacijam, ki smo lahko tudi pomemben člen pri ustvarjanju naše skupne prihodnosti, kar so v sklepnem delu uvoda tega poročila zapisali pripravljavci tega dokumenta: »Z zavedanjem, da smo prav vsi prebivalci Slovenije ključni gradniki naše lastne prihodnosti in ob iskrenem ter aktivnem upoštevanju načela, da se ne sme nikogar puščati ob strani (ang. leaving no one behind) verjamemo, da smo tekom priprave drugega prostovoljnega nacionalnega pregleda doseganja ciljev trajnostnega razvoja uspeli izgraditi trdno skupnost raznolikih deležnikov

Ogled in snemanje hibridne rastlinske čistilne naprave na dan Nature 2000

Na dan Nature 2000 smo ob zaključevanju projekta Varuj vodo otroke iz vasi Brezovska Gora povabili na snemanje hibridne rastlinske čistilne naprave, ki smo jo vzpostavili v okviru navedenega projekta, da bi tudi skozi otroško dojemanje tudi ostalim predstavili pomembnost in potrebnost čiščenja odpadnih voda, starši otrok pa so si lahko tudi bolj podrobno ogledali delovanje te rešitve, ki je koristna in uporabna iz več razlogov: odpadna voda iz gospodinjstev je po principu delovanja močvirij ustrezno prečiščena in tako z njo ne onesnažujemo okolja, kar je za območja Natura 2000 in kraški svet še posebej pomembno; z zajetjem in dodatnim čiščenjem v vodni laguni je omogočena ponovna uporaba odpadne vode – v različne namene, najbolj koristna je za kmetijske namene; tako tudi ne obremenjujemo dodatno virov pitne vode; s posnemanjem narave pa ustvarjamo tudi nove življenjske prostore za različne živali in tako prispevamo tudi k povečanju biotske pestrosti, pa tudi naravnem ravnovesju, biotskemu varstvu na kmetijskih površinah…

Travniški sadovnjaki za opraševalce in obratno

Ob letošnjem svetovnem dnevu čebel  oz. »Prazniku opraševalcev«  je ob medonosni čebeli posebna pozornost dana divjim opraševalcem, ki zagotavljajo eno ključnih ekosistemskih storitev, ki je pomembna tako za kmetijstvo kot ohranjanje biodiverzitete.

Dr. Danilo Bevk z Nacionalnega inštituta za biologijo poudarja, da znaša vrednost opraševanja žuželk za slovensko kmetijstvo 120 milijonov evrov na leto in da vsaj polovico opraševanja v kmetijstvu opravijo divji opraševalci, ki so (v slabših vremenskih pogojih) učinkovitejši od medonosne čebele.

Žal, pa intenzivne kmetijske prakse prispevajo k vse večjemu upadu populacije teh žuželk, ki potrebujejo biotsko pestre habitate, ekstenzivne travniške površine, med katere sodijo tudi travniški sadovnjaki.

V projektu Trajnostni sadovnjaki smo v učnih nasadih in različnih izobraževalnih aktivnostih tako posebno pozornost namenili ravno opraševalcem in biotskemu varstvu sadnih dreves v ekstenzivnih nasadih. Postavili smo zavetišča za koristne organizme, posejali cvetoče, medovite rastline, še zdaj skrbimo za pozno košnjo oz. puščamo posamezne predele nepokošene.

Morda na prvi pogled takšna praksa ekonomsko ni učinkovita, a tak sadovnjak omogoča čudovita doživetja in tudi prihranek pri izvajanju ukrepov varstva rastlin, da o pomenu opraševanja niti ne ponavljamo.

Kako se razmere za opraševalce izboljšujejo, je možno spremljati tudi preko mobilne aplikacije World Bee Count; če v naravi opazimo čmrlja, čebelo, metulja ali kakšnega drugega opraševalca, ga fotografiramo in sliko naložimo v aplikacijo. Vabljeni k sodelovanju.

Prilagajanje na podnebne spremembe s prečiščeno odpadno vodo

15. maja po svetu obeležujemo dan podnebnih sprememb. S posledicami teh sprememb se iz leta v leto bolj soočamo, te nas počasi le spodbujajo, da o tem več govorimo in pišemo, iščemo rešitve, odpravljamo vzroke… Seveda lahko takoj s prstom pokažemo na tiste, ki so bolj odgovorni za vse te ukrepe, a vsak lahko tudi sam marsikaj prispeva.

Tudi letošnjo pomlad smo se na posavskem podeželju že soočili z močno sušo, izhlapevanjem, močnimi vetrovi, kar se odraža tudi na stanju naših kmetijskih kultur. Kmetijstvo je od vremenskim razmer, podnebja,  močno odvisno, hkrati pa tudi na spremembe podnebja samo močno vpliva.
Ne glede na različne kmetijske subvencije lahko kaj hitro potrdimo učinkovitost posameznih ukrepov, pa naj gre za zagotavljanje zadostnih količin humusa v prsti, kolobarjenje, biotsko varstvo, zastiranje prsti…

Pomanjkanje vode za zalivanje, ki je na kraškem terenu še toliko bolj izrazito, pa smo se v Zavodu Svibna v okviru projekta Varujvodo odločili zmanjšati tudi s ponovno uporabo odpadne vode iz gospodinjstev – tudi zato, ker že vrsto let ugotavljamo, da padavin v najbolj pomembnem obdobju leta za rast posevkov ni dovolj. Po slabem letu testiranj pilotne hibridne rastlinske čistilne naprave ugotavljamo pozitivne rezultate, z odpadno vodo smo tako tudi že zalivali naše rastline. Na tak način si zagotavljamo pogoje za stabilnejšo samooskrbo s hrano, se prilagajmo spremembam podnebja, hkrati pa zmanjšujemo obremenitev vse bolj ogroženih virov pitne vode.
V zadnji, prečiščevalni, laguni rastlinske čistilne naprave pa nastaja tudi nov življenjski prostor za različne obvodne živali, ki so prav tako koristne pri uravnavanju populacij škodljivcev na kmetijskih kulturah.

Če se želite osebno prepričati, kako naše pilotna rešitev zagotavljan vode za zalivanje kmetijskih površin deluje v prostoru, pa vabljeni na ogled, ki je možen po vnaprejšnjem dogovoru.

Varuj vodo in prihrani

V četrtek, 28. novembra 2019 zvečer smo,  malo tudi ob bok evropskemu tednu zmanjševanja odpadkov, v okviru projekta Varuj vodo izvedli še eno srečanje na temo odpadnih voda iz gospodinjstev v naseljih razpršene poselitve.

Tokrat smo dali poudarek temu, kako je možno s pametnim izločanjem različnih odpadnih snovi v gospodinjske komunalne odpadne vode možno tudi kaj prihraniti v družinskem proračunu (seveda pa je največji prihranek v tem, da ohranjamo neoporečne naravne vire).

Uvodoma je g. Rafael Jurečič, predstavnik Občine Krško, vodilnega partnerja projekta, povzel aktivnosti, kijih izvajamo pri vseh partnerjih projekta, Aleš Levičar iz družbe Kostak d.d., ki je v okviru projekta zaposlen v svetovalni pisarni, namenjeni vsem občanom regije Posavje za svetovanje pri ustrezni izbiri in rabi malih čistilnih naprav, pa je med drugim predstavil največje napake, ki vplivajo na učinkovito delovanje malih čistilnih naprav, bodisi zaradi spuščanja v odpadno vodo neustreznega odpada, bodisi zaradi neustrezne montaže same čistilne naprave. S fotografijami je nazorno ponazoril, kaj se zgodi, če se v čistilni napravi znajdejo olja, solata, higienski robčki, palčke za ušesa… V razpravi pa smo ugotavljali, da v odpadne vode ne sodijo agresivna čistila, ki pomorijo aktivne mikroorganizme, ki prečiščujejo vodo, ravno zaradi teh mikroorganizmov tudi ni priporočljivo večkratno pranje perila dnevno,…

Ker so ena od nezaželenih sestavin odpadne vode tudi različna jedilna olja, smo ob kratki predstavitvi projekta »Olje nekoliko drugače« predstavili tudi posodice za zbiranje odpadnega jedilnega olja, ki so si jih kasneje obiskovalci tudi odnesli domov.

Na koncu je Sašo Obolnar iz Zavoda Svibna predstavil še razloge in potek postavitve hibridne rastlinske čistilne naprave s ciljem zajemanja ustrezno prečiščene odpadne vode za potrebe namakanja kmetijskih površin, posebej pa je izpostavil spodbudne rezultate prvih analiz vzorcev odpadne vode. Ob tem se že pol nekaj mesecih delovanja kaže tudi ugoden vpliv na stanje biotske pestrosti, saj so zlasti ob zadnji gredi začele pojavljati vodne in obvodne živali kot so kačji pastirji, žabe, pa tudi lastovice in netopirji.

Srečanje je cca 20 udeležencev dogodka zaključilo ob okrepčilu in živahni razpravi.

Projekt je sofinanciran s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru 1. poziva LAS Posavje. “

Gozd – navdih za trajnostno skupnost

Septembrski posebni dnevi, s katerimi na evropski ravni obeležujemo trajnostne skupnosti, trajnostno mobilnost, pismenost, kulturno dediščino, so bili povod tudi našemu nedeljskemu sprehodu v gozd, na katerem smo skozi prebiranje različnih literarnih del in deljenjem lastnih spoznanj razmišljali, kako živeti v naših skupnosti na čimbolj trajnosten način – tako v odnosu do narave, dediščine in drug do drugega.

O trajnostnem sobivanju smo skozi sezono 2018/2019 razmišljali v dveh študijskih krožkih »Samooskrbna skupnost » in »Staro izročilo za nove dni«. Čeprav se  termin »trajnostna skupnost« pojavlja bolj sodobnem času kot odziv na okoljsko in podnebno, pa tudi socialno krizo, lahko  dobre zglede najdemo  v bližnji in daljni preteklosti. Trajnostna skupnost naj bi torej trajala in funkcionirala tako, da ne bi uničila virov za svoj obstoj kot tudi obstoj naslednjih generacij. To je skupnost, ki bo omogočila optimalen razvoj in bivanje vseh svojih članov.

V fazi globalizacije in individualizma tako različne skupnostne pobude, ki prihajajo iz civilne sfere, velikokrat zgolj na bazi prostovoljskih akcij, delujejo utopično ali kot romantično spogledovanje s časom, ki ga ni več… Pa vendarle je tovrstnih pobud po svetu vse več:  vzpostavljajo se  skupnostne kmetije in vrtovi, eko vasi, različne zadruge… Govora je tudi o trajnostnih oz. tranzicijskih mestih… Pri vseh je ključna predpostavka, da te skupnosti  niso le po meri človeka, ampak tudi po meri okoliške narave.  Tudi v Sloveniji imamo nekaj tovrstnih pobud, ki so še bolj v zametkih, projektne narave, povezujejo pa somišljenike iz različnih krajev… Na nek način gre za skupnosti na daljavo, kar je tudi v nekaj, izziv pa je, kako take skupnosti vzpostaviti v svojih mikrookoljih, vaseh, mestih… Javna podpora pri tem je sicer zelo dobrodošla, a posamezni primeri kažejo, da če ni predhodne oz. vzporedne civilne iniciative, ki bi to idejo živela naprej, zgolj projektna pobuda s strani lokalne skupnosti ali države ne zadošča.   Potrebna je torej ozaveščenost, zavedanje naše vsesplošne povezanosti na mikro in makro ravni, ne zgolj na ravni človeške skupnosti, ampak vsega, kar živi in obstaja na planetu oz. je živeli in obstajalo oz. še bo. To pa je v naši potrošniško generirani, tekmovalni družbi zelo težko… Kako torej priti do tega preskoka zavesti?

V naši, po vinorodnih gričih razpršeni vasi, je še živ spomin, kako so si še nekaj desetletij nazaj sosedje med seboj pomagali pri vsakodnevnih, večinoma kmečkih, opravilih. Pri vseh hišah je šlo za podoben način, ritem življenja, ob pomanjkanju strojev so si enolično ali težaško delo lajšali tako, da so ga skupaj opravili najprej pri enem, potem pri drugem, popestrili pa tudi z različnim šegami in razvedrili. Ker so bili cele dneve skupaj, so dobro poznali tako radosti kot bolečine drug drugega ter vse potrebe, ki so iz teh izhajale, zato so si priskočili na pomoč tudi, če  zanjo ni nihče posebej prosil.  Časi so danes precej drugačni. Urbanizacija je prišla tudi na vas, ki je postaja spalno naselje, saj večina prebivalcev dela v bližnjih mestih, kmetujejo le še pri redkih hišah; družabno življenje pa – ali skorajda ni ali pa  ga zaradi mobilnosti živimo izven kraja, na različnih prireditvah, druženju s prijatelji  iz drugih krajev… Tudi po vrednotah, ki jih poskušamo živeti, smo si zelo različni – že znotraj družin, kaj šele soseske… Kako najti skupen imenovalec take skupnosti? In ali je res rešitev zgolj ta, da se s peščico somišljenikov umaknemo nekam na samo in začnemo vzpostavljati skupnost na novo?  Ker imam rada svoj kraj, se mi ta misel upira… Prvi skupni imenovalec smo sicer našli –  v nekaj letnih druženjih celotne soseske… Do naslednjega koraka pa bo moralo preteči še nekaj časa…  Potrebnih bo še veliko besed, izrečenih in prebranih, morda tudi kaj bolečih izkušenj.

Navdihov za sobivanje v skupnosti na trajnosten način, lahko v naravi sicer vidimo veliko – ne zgolj pri živalih, tudi rastlinah. Ena taka čudovita trajnostna skupnost je gozd. Z osredotočenim sprehodom skozi gozd, ki bo sicer že sam po sebi  močno vplival na naše zdravje in čustva, ki nam bo omogočil ponovno vzpostavitev stika s samim seboj, z našimi izzivi in željami, bomo sčasoma dobili uvid, kako sobivati z ljudmi okoli nas. Kot je podoben uvid dobil avtor knjige Skrivno življenje dreves, Peter Wohlleben, ki jo priporočamo v prebiranje – še najbolje na gozdni jasi. Pa ob tem še katero drugo literarno delo, kot je npr. pesem Antona Medveda V gozdu .

S prvim vzorčenjem RČN zaključili 1. fazo projekta “VARUJVODO”

Konec letošnjega maja smo z vzorčenjem gospodinjske odpadne vode na različnih točkah procesa čiščenja v Zavodu Svibna zaključili 1. fazo  projekta oz. operacije »Učinkovito čiščenje odpadnih voda za ohranjanje vodnih virov« oz. z akronimom »Varujvodo“,   pri katerem je Zavod Svibna partner Občini Krško in komunalnim podjetjem iz regije.

V Zavodu Svibna smo  v 1. fazi projekta v več kot 1000 opravljenih prostovoljskih urah  na sedežu zavoda in  jedru območja Natura 2000 Ajdovska jama med drugim postavili pilotno kombinirano rastlinsko čistilno napravo, ki smo je zasnovali iz treh zaporednih gred (vertikalno, horizontalno gredo in prezračevalno vodno laguno). V nadaljnjih mesecih 2. faze do konca maja 2020 bomo v sodelovanju z izbranim pooblaščenim laboratorijem testirali odpadno vodo 6-članskega gospodinjstva na 25 različnih parametrih in tako preverjali ustreznost prečiščene vode za namakanje kmetijskih površin, kar se v sušnih poletnih mesecih  kaže kot zelo primerna rešitev.

Navedena čistilna naprava je rezultat lastnega raziskovanja in dela,  radi pa bomo pridobljena znanja in ugotovitve delili z vsemi zainteresiranimi.

Ogled je možen po vnaprejšnjem dogovoru. Z jesenjo bomo nadaljevali tudi z različnimi izobraževalnimi dogodki.

Projekt je sofinanciran s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru 1. poziva LAS Posavje.



Na dan vode o potencialih odpadne vode na podeželju

Ob mednarodnem dnevu vode, 22. marca 2019, smo na sedežu Zavoda Svibna okviru projekta »Učinkovito čiščenje odpadnih voda za ohranjanje vodnih virov« oz. z akronimom »Varujvodo“, sofinanciranem s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru 1. poziva LAS Posavje,  pripravili prvi javni dogodek  o pomenu ustreznega čiščenja odpadnih voda in njene ponovne uporabe.

Uvodoma smo obiskovalcem predstavili zaključno fazo izgradnje kombinirane rastlinske čistilne naprave, ki nastaja v okviru navedenega projekta, in na kateri se bodo v naslednji fazi izvajala testiranja ustreznosti prečiščene vode za ponovno uporabo v kmetijstvu.

Zbrane je pozdravil tudi g. Rafael Jurečič, predstavnik Občine Krško, ki je vodilni partner projekta, g. Aleš Levičar iz družbe Kostak d.d., ki je tudi eden od partnerjev projekta, pa je nato podrobneje predstavil ostale aktivnosti in cilje projekta, predvsem pa že delujočo svetovalno pisarno, v kateri je občanom na voljo brezplačno svetovanje o učinkovitem čiščenju komunalnih odpadnih voda z malimi komunalnimi čistilnimi napravami (MKČN) na območjih razpršene gradnje, kjer lokalna skupnost ni obvezana zgraditi javni kanalizacijski sistem.

V osrednjem delu dogodka pa je Sašo Obolnar, ki v Zavodu Svibna izvaja večino strokovnega dela na projektu,  predstavil problematiko rabe in dostopnosti vode na podeželju ter tudi opozoril na potencial ter nujnost čiščenja in ponovne rabe ustrezno prečiščene odpadne vode. V Posavju v hribovitih predelih se zlasti kmetijstvo v poletnih mesecih vedno pogosteje sooča s pomanjkanjem vode, ki resno ogroža stabilno pridelavo hrane, vse pogostejši sušni stresi povečujejo požarno ogroženost ter dodatno prizadenejo naravne procese, prostoživeče živali, rastline…

Kot eno od rešitev prilagoditve na posledice podnebnih sprememb tako v Zavodu Svibna razvijamo kombinirano rastlinsko čistilno napravo  z vertikalno in horizontalno gredo ter prezračevalno  vodno laguno, ki naj bi odpadno vodo dovolj prečistila, da bi bila primerna tudi za zalivanje kmetijskih površin. Rešitev bomo preverjali s pomočjo podrobnih analiz, ki jih bo izvajal pooblaščeni laboratorij, z rezultati pa  bomo sproti seznanjali zainteresirano javnost, kateri bomo namenili še nekaj uporabnih delavnic in predstavitev. 

Dejstvo je, da je v naravi vse povezano, tako tudi odpadna in pitna voda. Če želimo ohraniti kvaliteto pitne vode, je med drugim potrebno poskrbeti tudi za ustrezno prečiščenje odpadne vode, zlasti na občutljivih kraških območjih kakršen je tudi osameli kras Krškega gričevja. Z ustreznim prečiščenjem  odpadne vode in njeno ponovno uporabo pa ne vplivamo le zna zmanjšanje onesnaženja vodonosnikov, ampak tudi obremenitev, porabo pitne vode, kar ob ekoloških prinaša tudi pozitivne ekonomske učinke, pa tudi socialne – saj pri uveljavljanju pravice do pitne vode »ne smemo prezreti nikogar«, kot je tudi moto letošnjega mednarodnega dneva vode.  

O temeljih varne prihodnosti

V četrtek, 18. oktobra 2018 smo v Zavodu Svibna s predavanjem Antona Komata »Zemlja, voda, seme« začeli novo sezono izobraževalnih druženj v okviru študijskega krožka “Samooskrbna skupnost”.

Predavanje pa smo povezali tudi s svetovnim dnevom hrane.

Prave hrane – tiste, ki naj bi nam bila zdravilo, imamo tudi v bogatem razvitem svetu vse manj. Postali smo odvisni od velikih korporacij in megamarketov, lastno podedovano zemljo pa prodajamo, pozidujemo, onesnažujemo, izgubljamo varietete tradicionalnih sort kulturnih rastlin, rodovitne prsti je vse manj, voda nam v reguliranih koritih odteka iz pokrajine,… Ob suverenosti pa izgubljamo tudi zdravje, zdravljenje pa ob poceni hrani drago plačujemo…

Rešitve sicer obstajajo, lotiti pa se jih moramo z drugačnim, celostnim pogledom.   Dobrih primerov je tudi v našem prostoru veliko.

V živahni razpravi je bilo izražene veliko volje za spremembe, pa naj gre za pridelavo hrane v lastnem vrtu, kupovanje od sosednih (malih) kmetov, povezovanje v zadruge, zbiranje semen, odločne civilne iniciative…

Čistili smo – ne zadnjič…

Tudi v Zavodu Svibna smo v soboto, 15. septembra 2018, s petimi pari rok prispevali k čiščenju sveta. Verjamemo sicer, da bi bila  udeležba še večja, če ne bi bil to ravno čas intenzivnih trgatev in spravil drugih pridelkov…

Očistili smo deponijo št. 8 v neposredni bližini Leskovca pri Krškem, ob čudovitem gozdu Dobrava, ki kar kliče po sprehodih… Nekako pa je pritegnil tudi nekaj lastnikov odvečnih avtomobilskih delov, televizorjev, izolacijskega gradbenega materiala, kupov porabljenih plenic,… Pravzaprav smo se kar težko vživeli v miselne prebliske teh storilcev, ki jim je bilo očitno lažje odpeljati smeti daleč v naravo, kot pa na deponijo…

Zavedamo se sicer, da z našo akcijo še zdaleč nismo očistili sveta in da tega gotovo nismo počeli zadnjič, in da se bodo naši nepotrebni civilizacijski ostanki res zmanjšali, bo še bolj osredotočeno preiti iz misli in besed na dejanja…

Seveda starih utečenih tirov ni lahko spremeniti. Večkrat nas hitri tempo življenja prehiti   – npr. pri načrtovanju nakupov se pozabi na povratno embalažo –  za pivo ali mineralno vodo ali pa vrečko iz blaga, vsi tudi nimajo možnosti, da bi predelovali hrano na svojem vrtu, ki ne rabi embalaže, morda je  posamezniku težko začeti nakupovati sadje, zelenjavo s svojo embalažo in bi mu podpora še koga bolj pogumnega prav prišla…

Potrebujemo še več zgledov, še več informacij o nepotrebnih odpadkih in škodljivosti le-teh…še več idej, kako zmanjšati, ponovno uporabiti odpadke,  pa tudi odprto, odločno in vztrajno oblast, da nam smetenje na nek način omeji – s pozitivno ali negativno spodbudo…

Več fotoutrinkov na FB >>>