Povabilo v raziskovalni študijski krožek Ajdovske zgodbe iz Posavja

V okviru projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja oz. na kratko Ajdi! (s katerim uradno začenjamo z 1.1.2021) vabimo vse zainteresirane iz Posavja v raziskovalni študijski krožek, v okviru katerega  bi radi raziskali in pobliže spoznali vse lokacije v regiji, ki imajo v nazivu »ajdovski«, »ajdov« ipd. – pa naj gre to za imena krajev, ledinska poimenovanja, poimenovanja posameznih naravnih zanimivosti , ali pa spomin na pripoved starih staršev, starejših sosedov  ipd., ali ljudske pesmi, zgodbe, v katerih »nastopajo« Ajdi. Tako bomo skupaj odkrivali, kdo so bili in kako so živeli ti skrivnostni Ajdi, obenem pa spoznavali zanimive kotičke naše regije.

Če imate raziskovalno žilico ali pa bi radi svoje znanje delili naprej, toplo vabljeni, da se nam pridružite. Veseli bomo tako mladih kot starejših udeležencev.

Srečanja bomo prilagodili epidemiološkim razmeram, načrtujemo jih v živo, na sedežu Zavoda Svibna, še več pa na terenu, izjemoma pa tudi preko svetovnega spleta.

Zainteresirani  čimprej kontaktirajte Bernardko Zorko na info@zavod-svibna.si oz. svibna1@gmail.com, tel. 031 329 625.

Začnemo kmalu v začetku leta 2021!

Za ilustracijo pa zapis iz knjige Marije Krejan Vse sorte je že blou (Založba Kmečki glas, Ljubljana, 1999):

»U starih cajteh sa tod žvel hudou velik lde, velikani.  Ajdi  sa jem rjekl. Skrival sa  se pud zemlo v jamah. Se je še zdej Ajduska lukja pud Višucam tandl pr Sav, k se gre na Pjavšk. Pravja, de se pud Višucam lukja začne, puol greš pa lahk pud zemlo skuz da Ajduske jame tam u Nemšk vas.« (Lomno, 1995)

Projekt Ajdi! je sofinanciran s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru 3. poziva LAS Posavje.

Odziv na osnutek Zakona o spremembah zakona o kmetijskih zemljiščih

V preteklem tednu se je zaključilo javno podajanje mnenj in pripomb na Zakon o spremembah zakona o kmetijskih zemljiščih. Ta med drugim prinaša spremembe na področju pozidave kmetijskih zemljišč, podrobneje opredeljuje nosilca kmetijskega gospodarstva, vrstni red upravičencev nakupa kmetijskih zemljišč ter določa primerljivost kmetijskih zemljišč glede na rabo.

V Zavodu Svibna smo se  v okviru delovanja na področju trajnostnega razvoja podeželja z mnenji in pripombami odzvali na tiste predloge zakonskih sprememb, ki po našem mnenju lahko negativno vplivajo na kmetijsko, naravno in kulturno krajino, kot tudi poseljenost podeželja. Ob tem smo dodali nekatere predloge, ki bi lahko spodbudili ekološke oblike kmetovanja in pridelavo sadja.

Pritiski na pozidavo in posledično degradacijo kmetijskih zemljišč so še vedno veliki in se posledično odražajo tudi v trenutnem predlogu Zakona o spremembah zakona o kmetijskih zemljiščih.

Na tem področju smo pozdravili določene spremembe, ki med drugim podrobneje opredeljujejo in dopuščajo gradnjo objektov za namene direktne rastlinske pridelave (rastlinjaki…), za namene blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe… Prav tako izražamo strinjanje o nameri prepovedi postavljanja reklamnih panojev na kmetijska zemljišča, ki kazijo krajinsko podobo izven urbanih območij.

V posredovanih pripombah  pa smo MKGP podali nasprotovanje dodatnim pozidavam na kmetijskih zemljiščih z objekti in stavbami, ki so sicer namenjeni za kmetijsko dejavnost, vendar sodijo v funkcijske celote kmetijskih gospodarstev in območja stavbnih zemljišč.  Predlog sprememb s strani MKGP namreč že prinaša možnosti zamenjave kmetijskih zemljišč s stavbnimi, pod pogojem enake kakovosti zemljišča. To v praksi pomeni, da imajo s predlogom MKGP kmetijska gospodarstva že predvideno možnost prilagajanja in povečanja stavbnih zemljišč znotraj kmetijskih gospodarstev, zato je dodatno povečanje obsega gradenj na kmetijskih zemljiščih v uporabi nedopustna. » Nepregledna« pozidava kmetijskih zemljišč bi imela za posledico pospešitev degradacije tradicionalne kmetijske, kulturne in naravne krajine, dodatno pa bi prispevala k urbanizaciji podeželskih naselij.

Na področju prometa s kmetijskimi zemljišči smo pri predlogu Zakona o spremembah zakona o kmetijskih zemljiščih pozdravili namero po podrobnejši opredelitvi vrstnega reda upravičencev nakupa in zakupa kmetijskih zemljišč.  V prid povečevanja funkcijskih celot kmetijskega gospodarstva so omejitve prednostnega nakupa zainteresiranih, ki ne izhajajo iz lokalnega okolja dobrodošle, primerno je tudi predlagano sosledje, ki daje od zgoraj navzdol prednost solastniku, mejašu, zakupniku, starim med 18 in 40 let, kmečkim zavarovancem, skladu kmetijskih zemljišč in ostalim. Izrazili pa smo nestrinjanje, da sem med nekatere pogoje upravičenosti poskuša dodati tudi doseganje spodnje meje 5ha primerljivih kmetijskih površin.

V Sloveniji je bilo po  podatkih SURS v letu 2016 kar cca 36.240 kmetijskih gospodarstev, ki po velikostnem razredu obdelujejo med 1 in 5 ha kmetijskih zemljišč, zato je tak predlog MKGP diskriminatoren do več kot polovice kmetijskih gospodarstev v Sloveniji ter v nasprotju s temeljnimi usmeritvami krovnih dokumentov kmetijske politike v prihodnjem obdobju, ki postavljajo v ospredje podporo za ohranitev manjših in srednjih kmetij. Te imajo poleg proizvodnega potenciala tudi številne druge pozitivne učinke. Iz  socialno ekonomskega vidika prispevajo k stabilnosti in poseljenosti podeželja, ob tem pa v bodoče predstavljajo ključne člene pri prehodu v trajnostno naravnano kmetijstvo, pri ohranjanju biotske pestrosti in nenazadnje pri blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe. Kmetijska gospodarstva lahko izkazujejo svoj proizvodni potencial že z registracijo KMG v RKG, oddajo vloge, pa tudi z možnostjo opravljanja dopolnilnih dejavnosti v večini z minimalnim obsegom 1 ha PKP. Kmetijska zemljišča poleg razvojnih podpor tako predstavljajo razvojni potencial vsem, ki želijo kmetovati, omenjeni predlog MKGP pa izloča velik del ravno tako upravičenih deležnikov pri nakupu kmetijskih zemljišč.

V zakon o spremembah zakona o kmetijskih zemljiščih je bila s strani MKGP predlagana tudi razvrstitev zemljišč glede na rabo in medsebojno primerljivost. V Zavodu Svibna smo predlagali, da se rabi ekstenzivni sadovnjak spremeni primerljivost  na najmanj 1ha iz sedanjih 2ha. Odprava »krivice« in posledična spodbuda za povečanje ekstenzivnih (travniških) sadovnjakov zlasti na OMD območjih bi imela izjemen »trajnostni« učinek na izboljšanje biotske pestrosti v kmetijski krajini, prilagajanje na podnebne spremembe, povečanje pridelave sadja in sadnih izdelkov, povečanje ekološke pridelave ter izboljšanje  socialno ekonomskega položaj kmetijskih gospodarstev predvsem na OMD območjih. Slovenija za lastne potrebe pridela le cca 40% sadja. Bistveno manj pridelamo ekološkega sadja.

Ekstenzivni  sadovnjaki imajo največji delež biotske pestrosti v kmetijski krajini, zato poleg gospodarskih funkcij opravljajo tudi številne ekosistemske funkcije, predstavljajo habitat ali nadomestni habitat številnim ogroženim živalskim in rastlinskim vrstam.

Za zmanjšanje zaostanka v razvoju ekološkega kmetijstva, ekološki proizvodnji sadja, izboljšanja ekosistemov  je torej nujno potrebno spodbuditi zasadnjo ekstenzivnih sadovnjakov. Menimo , da je sprememba ocene primerljivosti ekstenzivnih sadovnjakov v tem zakonu korak v pravo smer.

Ajdovska jama – mesto za stik s predniki tudi danes

Arheološke najdbe v Ajdovski jami pri Nemški vasi na pričajo o tem, da je bila Ajdovska jama v pradavnini (mlajši kameni dobi) nekropola – pokopališče – ljudi v daljšem časovnem obdobju. So pa po ostankih kurišč odkrili tudi to, da jih kurili tudi več sto let po zadnjem pokopu, kar kaže na to, da so jamo obiskovali tudi z namenom stika s predniki. Morda ravno v tem letnem času, ko spet drugo izročilo govori, da so zdaj meje med svetom živih svetom rajnkih zelo tanke, in da je možno z rajnkimi lažje komunicirati kot skozi leto.

Pradavni predniki so se sicer s svojimi rajnkimi znali pogovarjati tudi skozi ostale dni leta, v tem letnem času pa so jim namenili še posebno zahvalo. Šlo je za čas t.i. “zadnje žetve”, ko so bili še zadnji pridelki pod streho, ko se zemlja spravlja k počitku, regeneraciji za nov začetek. Zato je marsikaterim kulturam to pomenil tudi obrat leta, ki so ga praznovali z radostjo in hvaležnostjo. Rajnkim pa so v zahvalo, ker so verjeli, da jim skozi leto ves čas stojijo ob strani, dajali tudi fizične darove – hrano, pijačo… Tudi v slovenskem izročilu še velja, da je potrebno na praznik vseh svetih pri prazničnem kosilu oz. večerjo pripraviti pogrinjek pri mizi tudi za pokojne in jim pustiti čez noč poln kozarec vina. V keltskem izročilu pa piše, da so za hrano dušam rajnkih svojcev v zemljo zakopali jabolka.

Tudi svetloba, toplota dušam iz onostranstva dobro deneta, zato se je te dni nekoč kurilo kresove, dandanes pa to ohranjamo s svečami, čeprav velikokrat v nerazumnih količinah.

Letos, tu zaradi vseh ukrepov, ki jih je potrebno spoštovati, v ospredje prihaja tudi zavedanje, da lahko stik s svojimi pokojnimi sopotniki vzpostavimo kjerkoli, ne nujno na pokopališču; prej na posameznih mesteh, ki nas na rajnke spominjajo, ko so bili še v svetu živih… Pa morda tudi na mesteh, ki v simbolnem in dejanskem pomenu predstavljajo prostor, kjer se duše rade nahajajo, kjer mejo svetov lažje prehajajo… Po mnenju mnogih, je takšno mesto tudi Ajdovska jama. Je prostor, kjer se življenje konča in začne na novo.. Je prostor regeneracije. Tudi še živečih duš.

Ajdovska jama ponovno vabi k obisku

S hladnejšimi dnevi se ponovno odpira Ajdovska jama! Dediščino Ajdov in zgodbe pradavnine, naravne zanimivosti in zdravilno energijo prostora boste  lahko odkrivali in uživali od 15. oktobra 2020 do 15. aprila 2021 . Toplo vabljeni na obisk, ki je možen po vnaprejšnjem dogovoru.  Zaradi upoštevanja ukrepov NIJZ v zvezi z epidemijo COVID-19 je obisk možen le za posameznike in skupine do 10 oseb oziroma družine.  Bodite zunanjim razmeram primerno oblečeni in obuti, s seboj pa imejte tudi ročno ali čelno svetilko.

Več informacij na www.ajdovska-jama.si

Z branjem in petjem obeležili letošnje dneve skupnega branja in vseživljenjskega učenja

V četrtek, 17. septembra 2020 zvečer, smo v skupini navdušencev nad ljudskim petjem sodelovali pri obeležitvi letošnjega Nacionalnega meseca skupnega branja in Tednov vseživljenjskega učenja. Kot študijski krožek smo v skorajda letu dni  obdelali različne pesmi, igre in plese, ki pritičejo posameznemu letnemu času ali prazniku v okviru življenjskega kroga. Ne pojemo za nastope, temveč za lastno dušo, prav radi pa vključimo medse tudi druge ljubitelje petja in izročila. Podobno, kot smo to storili že v času letošnjega poletnega kresa, smo bili tako kljub omejitvah veseli obiskovalcev, zlasti še, ker so z nami delili tudi svojo poezijo.

Ker gre peta beseda veliko lažje v spomin, smo ljudske pesmi, pripovedne in tudi pesmi slovenskih pesnikov “brali” tako, da smo jih prepevali… In pri tem ugotavljali tudi, kako se od avtorskih besedil v prenosu od ust do ust, ta počasi odmikajo od izvirnika.

Začele se bodo pisati zgodbe o posavskih Ajdih

Tehnična pisarna LAS Posavje je danes javnost seznanila, da so odobreni še zadnji projekti oz. operacije, ki se v programskem obdobju 2014 -2020 sofinancirajo iz sredstev CLLD.

Med njimi je tudi naš projekt “Ajdovske zgodbe iz Posavja”, v okviru katerega bomo skupaj s partnerji (Občino Krško, Posavskim muzejem Brežice, javnim zavodom KŠTM Sevnica, javnim zavodom KTRC Radeče in Gostinskim podjetjem Sevnica – Hotelom Ajdovec povezali zgodbe z različnih “ajdovskih” arheoloških najdišč v regiji Posavje v čudovito doživetje narave in dediščine pradavnine.

Ob naši Ajdovski jami, Ajdovskem gradcu, Ajdovski jami v Silovcu pri Sromljah in Ajdovem grobu na Magolniku, želimo predstaviti tudi ostale lokacije v regi Posavje, ki so tako ali drugače povezane z Ajdi, zato bomo veseli sleherne pobude.

Z aktivnostmi začenjamo takoj v začetku leta 2021, vabljeni pa že sedaj k sodelovanju – raziskovanju, zbiranju zgodb, aktivnem učenju, snovanju…

Ajdovska jama v naPOTkih Radia Slovenija

Sredi julija nas je obiskala novinarka 1. programa Radia Slovenija, ki je v tokratnih naPOTkih raziskovala predvsem naravne zanimivosti naše regije. V okviru rednega monitoringa smo ji v soglasju s pristojno enoto Zavoda za varstvo narave omogočili en hipen obisk Ajdovske jame, v kateri se te dni kotijo netopirski  mladiči.

Kaj od doživetega je prenesla poslušalcem radia, je možno slišati na tej povezavi  MMC RTV SLO >>> med 7.30 in 11. minuto…

Na obisk Ajdovske jame bo potrebno počakati do 15. oktobra, do takrat pa vabi mir neposredne okolice, z netopirji pa se je možno srečati blizu vhodov v jamo v večernem mraku, ko odhajajo na večerni lov…

O Ajdovski jami skozi “rožnata očala”

V petek, 19. junija 2020 zvečer nam je kljub igrivemu vremenu uspelo izvesti dogodek s trojno obeležitvijo: Evropskih arheoloških dni 2020, Dneva Ajdovske jame (22. junija 1992 je bila razglašena za kulturni spomenik) in začetka kresnega časa.

V sodelovanju z Mestnim muzejem Krško in Posavskim muzejem Brežice smo v goste povabili arheologinjo, dr. Aljo Žorž, ki nam je na začetku večera v zanimivem predavanju predstavila malo drugačen pogled (kot sama pravi »skozi rožnata očala«), na različna obdobja v zgodovini Ajdovske jame, na to, kaj so v posameznem obdobju verjeli, počeli, čemu jim je služila … Na osnovi povezovanja orodij različnih znanosti (ob arheologiji še antropologije, psihologije, etnologije, arheoastronomije,…) smo skozi naravoversko mitično zgodbo spoznali, da je tudi Ajdovska jama nekoč ljudem predstavljala središče pokrajine/sveta, kar zlasti velja za vodnate jame v gori s čisto vodo,  ki imajo vhod usmerjen proti vzhodu, naravne pojave, ki posnemajo oblike ženskih in moških genitalij… Ajdovska jama, kot velika maternica,  jim je bila simbol večnega krogotoka življenja, izmenjave smrti, ponovnega rojstva, prehoda, zatočišča, obilja, Matere Zemlje…

Po kratkem sprehodu do obeh jamskih vhodov in spoznavanju življenja netopirjev, je sledilo pričakovano nadaljevanje večera v kresnem obredju., ki je bil v sodelovanju članov študijskega krožka »Stare pesmi in igre« v znamenju slovenskih ljudskih pesmi >>> videoutrinek…

Dogodek je v okviru občinskega praznika podprla tudi Občina Krško.

Travniški sadovnjaki za opraševalce in obratno

Ob letošnjem svetovnem dnevu čebel  oz. »Prazniku opraševalcev«  je ob medonosni čebeli posebna pozornost dana divjim opraševalcem, ki zagotavljajo eno ključnih ekosistemskih storitev, ki je pomembna tako za kmetijstvo kot ohranjanje biodiverzitete.

Dr. Danilo Bevk z Nacionalnega inštituta za biologijo poudarja, da znaša vrednost opraševanja žuželk za slovensko kmetijstvo 120 milijonov evrov na leto in da vsaj polovico opraševanja v kmetijstvu opravijo divji opraševalci, ki so (v slabših vremenskih pogojih) učinkovitejši od medonosne čebele.

Žal, pa intenzivne kmetijske prakse prispevajo k vse večjemu upadu populacije teh žuželk, ki potrebujejo biotsko pestre habitate, ekstenzivne travniške površine, med katere sodijo tudi travniški sadovnjaki.

V projektu Trajnostni sadovnjaki smo v učnih nasadih in različnih izobraževalnih aktivnostih tako posebno pozornost namenili ravno opraševalcem in biotskemu varstvu sadnih dreves v ekstenzivnih nasadih. Postavili smo zavetišča za koristne organizme, posejali cvetoče, medovite rastline, še zdaj skrbimo za pozno košnjo oz. puščamo posamezne predele nepokošene.

Morda na prvi pogled takšna praksa ekonomsko ni učinkovita, a tak sadovnjak omogoča čudovita doživetja in tudi prihranek pri izvajanju ukrepov varstva rastlin, da o pomenu opraševanja niti ne ponavljamo.

Kako se razmere za opraševalce izboljšujejo, je možno spremljati tudi preko mobilne aplikacije World Bee Count; če v naravi opazimo čmrlja, čebelo, metulja ali kakšnega drugega opraševalca, ga fotografiramo in sliko naložimo v aplikacijo. Vabljeni k sodelovanju.

Pa zapojmo kar sami sebi

Naša srečanja študijskega krožka Stare pesmi in igre so zaradi varnostnih ukrepov zaenkrat še neizvedljiva,  kar pa še ne pomeni, da ne bi mogli peti tudi sami ali z domačimi vred kar doma, v stanovanju, na dvorišču.

Na podeželju smo sicer (vsaj pri nas) bolj na redko poseljeni in tako ni izvedljivo, da bi se dogovorili za skupno uro in petje z dvorišča na dvorišče, lahko pa poskusite, v pomoč pa  pošiljam povezavo do posnetkov Slovenske ljudske glasbe, ki jij pridno zbirajo in objavljajo na ZRC SAZU, Glasbenonarodopisnem inštitutu.