Nesli smo k žegnu

V dobrih sedmih desetletjih Aničinega življenja se je marsikaj spremenilo, tudi šege in običaji, povezani z velikonočnim žegnom.

Iz otroštva se najbolj spomni priprav na žegen, pri čemer so otroški od strani opazovali mamo Julko, kaj vse je zložila v velikonočni jerbas in jim pri tem razlagala, zakaj  oz. kaj vse pomenijo posamezne sestavine. Ob veliki šunki, ki je morala zadoščati za številno družino, prav tako velikem hlebcu kruha, potici, treh koreninah hrena, so bili v jerbasu še pirhi – za vsakega družinskega člana po dva – in prav tako za vsakega člana tudi cela klobasa, kar se je takrat otrokom ob siceršnjem pomanjkanju zdelo še posebej imenitno – imeti celo klobaso povsem zase! Nekatere gospodinje pa, če niso imele ravno veliko dobrot, so v jerbas dale še lonec, v kateri se je kuhala velikonočna šunka. Tako je imela gospodinja izredno težko nalogo  prinesti na glavi peš do cerkve in nazaj. Se je pa enkrat zgodilo, da se je tako obteženi gospodinji med noge zapletel radoživi otrok, jo spotaknil in je tako stresla  vso vsebino jerbasa, z juho vred, po tleh, pa je bilo potem nekako priporočeno, da otroci mam k blagoslovu jedi niso spremljali.

Sicer pa so bili  otroci praviloma zaposleni z raznašanjem velikonočnega ognja – tega so nekaj dali tudi v peč oz. štedilnik na drva, nekaj pa so ga za dobro letino nesli tudi po njivah. Sicer pa je bila tudi za ostale odrasle velikonočna sobota še zelo delovna. Praviloma se je čistilo po hiši in okoli hiše, pa po štalah… Pri Aničinih doma pa so radi takrat sadili tudi krompir, ker je praviloma sajen na ta dan najbolje uspel.

So pa seveda mamo, ko je prihajala od žegna od Senuš proti Drenovcu, spremljali že od daleč – in takoj, ko so jo zagledali, so si sezuli čevlje, saj je veljalo, da  je pri velikonočnem žegnu tudi zemlja že požegnana in se sme spet hoditi bos, kar je bilo ob sicer grobih zimskih čevljih za otroke pravo olajšanje. Otroci pa so bili tega tudi praznika veseli, saj so takrat dobili vsak po en kos novih oblačil (krilo, hlače ali pa vsaj nogavice), v katerem so šli potem v nedeljo k procesiji.

Blagoslovljene jedi so tako čakale do nedeljskega jutra, saj je bila velikonočna sobota še postni dan. Edino zvečer so lahko pojedli malo velikonočne juhe in potice.

Velikonočni zajtrk pa – ker so imeli doma živino in niso mogli vsi hkrati k vstajenjski procesiji in so zato eni ostali doma in šli k maši kasneje ob 10ih, do cerkve v Leskovcu pa je bilo dobro uro hoda in so se potem na poti že srečali – so jedli deljeno.

Velikonočni žegen je moral biti kar najbolj obilen, bogat, s tem so se med seboj radi postavljali, saj bi to nakazovalo tudi splošno blaginjo družine. Seveda pa vsi niso imeli in so tako pod velikonočni prt včasih skrili še kar jim je prišlo pod roko (pručko, poleno,…), da je bil jerbas videti bolj obilen, a je bila potem zadrega še veliko večja, če se je prt po nesreči odkril.

Žegnu so praviloma nosile gospodinje, včasih pa tudi dekleta, ki so dostikrat dobila tudi fantovsko pomoč.

Ko se je omožila in prišla v Brezovsko Goro, se je tradicija (tudi zaradi časovnega odmika) malo spremenila.  Tu so nosili k žegnu kar k enem od križev na razpotjih v vasi (najprej čisto na zahodu vasi – pri Šmukovem križu). Takrat so župniki  (oz. pa hribovskih vaseh so hodili bolj kaplani ali pa patri iz Krškega) hodili peš in je bilo od cerkve sv. Štefana do c. sv. Lucije na Senušah tu najkrajša pot.  Kasneje – z izboljšavo cest in  motorizacijo  – pa so bila bolj prikladna križišča in križi sredi oz. na vzhodni strani vasi (in se je tako lokacija blagoslova velikonočnih jedi selila od Dolmovičega križa  do Kočnarjevega in nazaj). Tudi v Brezovski Gori se nosile k žegnu praviloma ženske (le od dveh hiš izrecno moški), so jih pa  spremljali tudi otroci. Jerbase so zamenjale košare, ki se ne nosijo več tako polne in seveda tudi ne na glavi, so pa ti žegni sčasoma postali tudi priložnost za praznično srečanje vaščanov. Druženje se je pravzaprav začelo že ob poti do žegna, saj je morala najbolj oddaljena gospodinja iz vasi spotoma »pobrati« še ostale in je tako bilo že na sami poti do žegna in nazaj veliko veselega kramljanja.

Nazaj z žegna se je sicer bilo treba podvizati, saj so jih doma že nestrpno čakali preostali družinski člani, da začno s praznovanjem.

Namreč nekje med 1965 in 1970 se je začela praksa, da se velikonočne jedi  uživa že na veliko soboto, takoj ko se jih prinese z žegna. V tistem času, ko se je blagoslov jedi izvajalo po vaseh, kar je trajalo po ves dan, so imeli duhovniki  vmes tudi malo oddiha – in v vasi, ki je po urniku prišla na vrsto, se je spodobilo, da se je duhovnika povabilo na okrepčilo. Ob enem od takih povabil, ob katerem je gospodinja potožila, da bi postregla s šunko, a da je še post, je župnik pripomnil, da če so jedi že blagoslovljene, se jih sme že jesti, kar so tudi storili. Novica se je raznesla po vaseh in tako se zdaj večinoma velikonočne jedi uživa že na veliko soboto, seveda pa jih ostane tudi še za velikonočni zajtrk.

Spomine Anice Zorko zapisala Bernardka Zorko


Pa danes…oz. do nedavna?

Ko se je uvedel blagoslov jedi zgolj na podružničnih cerkvah, smo iz vasi Brezovska Gora začeli večinoma nositi k žegnu k c. sv. Štefana – ki že zaradi  svoje razgledne lokacije vabi k obisku.  In tako postaja pot z velikonočnimi jedmi do te cerkvice že pravo romanje za vso družino, kar so nekatere ohranile še danes.

Velika sobota nam je tako postala pomemben praznični dan, dan ko se naužijemo prazničnih jedi, ki nikoli v letu niso tako dobre, kot takrat. Je tudi dan, ko nam ni treba od doma  in ga lahko v miru preživimo s svojimi domačimi, kar je v spomladanskem naravnem okolju naše vasi še prav posebej lepo.

Posavski AJDI dokončno potrjeni tudi na državnem nivoju

17. marca 2021 so nam projekt Ajdovske zgodbe iz Posavja (akronim AJDI!) potrdili še na Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja.

V regijskem projektu, pri katerem je vodilni partner Zavod Svibna, sodelujejo še Občina Krško, Posavski muzej Brežice, javni zavod KŠTM Sevnica, javni zavod KTRC Radeče in Gostinsko podjetje Sevnica – Hotel Ajdovec. S pomočjo sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v skupni višini 149.993,35 EUR in s cca 40.000  EUR lastnih sredstev  naslavljamo okoljske izzive območja LAS Posavje: na lokacijah naravnih vrednot in arheološke dediščine Posavja, ki jih v nazivu spremlja pridevnik »ajdovski« (Ajdovska jama, Ajdovski Gradec, Ajdov grob…) bomo povezovali dediščino ter ozaveščale in krepile spoštovanje in pozitiven odnos do narave. Vzpostavili bomo nov integralni turistični produkt, na naravni vrednoti in arheološkem najdišču Ajdovska jama pri Nemški vasi pa bomo skladno z naravovarstvenimi smernicami izvedli nujne ukrepe za ohranjanje narave, kot so: zamenjava vhodnih vrat za ustrezen prelet netopirjev, zmanjšanje osvetljenosti jame, varen dostop za obiskovalce, pripravljen bo tudi načrt upravljanja jame. Operacijo je še pred potrditvijo podprl Zavod RS za varstvo narave, glede na SLR LAS Posavje pa operacija prispeva k upravičenemu področju ukrepanja: Varstvo okolja in ohranjanje narave in naslavlja Ukrep 6: Ohranjanje narave.

Prva faza projekta poteka od 1.1.2021 do 31.12.2021. Občina Krško je z investicijsko vzdrževalnimi deli v Ajdovski jami pri  Nemški jami že začela, ostali partnerji pa bomo iz faze pripravljenih aktivnosti v fazo izvedbe prešli v začetku aprila 2021.

O poteku aktivnosti in z vabili k sodelovanju vas bomo sproti obveščali na teh straneh, po lokalnih medijih in tudi socialnih omrežjih.

Potrjeni načrti Zavoda Svibna za leto 2021

Čeprav je načrtovanje aktivnosti  v 2021 zaradi še trajajoče epidemije zelo negotovo, je Svet Zavoda Svibna na svoji redi seji 12. marca 2021 potrdil program dela  Zavoda Svibna za l. 2021. Obseg kulturnih in izobraževalnih dogodkov za širšo javnost bo malo okrnjen, se pa bodo pa določene aktivnosti izvajale v manjših skupinah, tudi posamič in tudi preko sposobnih komunikacijskih poti.

V letu 2021 bo precej aktivnosti povezanih z Ajdovsko jamo:

  • v okviru regijskega projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja bomo ob vlogi vodilnega partnerja poskrbeli še za usposabljanje animatorjev za igrivo predstavitve življenja v mlajši kameni dobi in za vodenje po okoliških naravnih zanimivosti, izdelali 10 kostumov za animatorje in 10 za obiskovale, v študijskem krožku pa raziskovali še ostale ajdovske lokacije in zgodbe po regiji Posavje;
  • obeležili bomo tudi Mednarodno leto jam in krasa ter v ta namen sodelovali v čistilni akciji vrtače sredi vasi, jeseni organizirali tudi predavanje dr. Jureta Tičarja o zanimivostih našega krasa in njegovi ranljivosti, v dogovorih pa smo tudi za jamarsko raziskovanje krasa okoli Ajdovske jame;
  • junija 2021 bomo že tretjič zapored sodelovali v Evropskih dnevih arheologije,
  • nadaljevali bomo tudi monitoringom netopirjev v Ajdovski jami,
  • in seveda v času, ko je dovoljeno, tudi vodili zainteresirane skupine v Ajdovsko jamo in po okolici.

Na področju kmetijstva

  • bomo samostojno in v okviru Moreže Plan B za Slovenijo sodelovali pri oblikovanju pravnih podlag, ki bodo bolj ugodne za sonaravne kmetijske prakse in male kmetije,
  • še naprej bomo skrbeli za promocijo travniških sadovnjakov, članom nudili v izposojo opremo za predelavo sadja, izvajali storitve obrezovanja ipd.,
  • upoštevajoč epidemiološke razmere izvedli tudi kakšno izobraževanje (delavnico, oglede primerov dobrih praks, morda celo strokovno ekskurzijo),
  • na ogled in dodatna pojasnila bo tudi hibridna rastlinska čistilna naprava, namenjena za ponovno uporabo vode v kmetijstvu.

Načrtujemo še nekaj srečanj na temo ljudskih pesmi in ostalih šeg, v decembru pa tudi glasbeno pripovedovalski dogodek v Ajdovski jami.

Ob posameznih pomembnih dnevih v letu bomo pripravili tudi prispevke za medije, v imenu nevladnih organizacij pa sodelovali tudi v Upravnem odbora Lokalne akcijske skupine Posavje in v Regionalnem razvojnem svetu regije Posavje  2021 – 2027.

V kolikor bi se želeli v navedene aktivnosti vključiti ne le kot obiskovalci, ampak sooblikovalci, toplo vabljeni k sodelovanju.

Povabilo v raziskovalni študijski krožek Ajdovske zgodbe iz Posavja

V okviru projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja oz. na kratko Ajdi! (s katerim uradno začenjamo z 1.1.2021) vabimo vse zainteresirane iz Posavja v raziskovalni študijski krožek, v okviru katerega  bi radi raziskali in pobliže spoznali vse lokacije v regiji, ki imajo v nazivu »ajdovski«, »ajdov« ipd. – pa naj gre to za imena krajev, ledinska poimenovanja, poimenovanja posameznih naravnih zanimivosti , ali pa spomin na pripoved starih staršev, starejših sosedov  ipd., ali ljudske pesmi, zgodbe, v katerih »nastopajo« Ajdi. Tako bomo skupaj odkrivali, kdo so bili in kako so živeli ti skrivnostni Ajdi, obenem pa spoznavali zanimive kotičke naše regije.

Če imate raziskovalno žilico ali pa bi radi svoje znanje delili naprej, toplo vabljeni, da se nam pridružite. Veseli bomo tako mladih kot starejših udeležencev.

Srečanja bomo prilagodili epidemiološkim razmeram, načrtujemo jih v živo, na sedežu Zavoda Svibna, še več pa na terenu, izjemoma pa tudi preko svetovnega spleta.

Zainteresirani  čimprej kontaktirajte Bernardko Zorko na info@zavod-svibna.si oz. svibna1@gmail.com, tel. 031 329 625.

Začnemo kmalu v začetku leta 2021!

Za ilustracijo pa zapis iz knjige Marije Krejan Vse sorte je že blou (Založba Kmečki glas, Ljubljana, 1999):

»U starih cajteh sa tod žvel hudou velik lde, velikani.  Ajdi  sa jem rjekl. Skrival sa  se pud zemlo v jamah. Se je še zdej Ajduska lukja pud Višucam tandl pr Sav, k se gre na Pjavšk. Pravja, de se pud Višucam lukja začne, puol greš pa lahk pud zemlo skuz da Ajduske jame tam u Nemšk vas.« (Lomno, 1995)

Projekt Ajdi! je sofinanciran s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru 3. poziva LAS Posavje.

Odziv na osnutek Zakona o spremembah zakona o kmetijskih zemljiščih

V preteklem tednu se je zaključilo javno podajanje mnenj in pripomb na Zakon o spremembah zakona o kmetijskih zemljiščih. Ta med drugim prinaša spremembe na področju pozidave kmetijskih zemljišč, podrobneje opredeljuje nosilca kmetijskega gospodarstva, vrstni red upravičencev nakupa kmetijskih zemljišč ter določa primerljivost kmetijskih zemljišč glede na rabo.

V Zavodu Svibna smo se  v okviru delovanja na področju trajnostnega razvoja podeželja z mnenji in pripombami odzvali na tiste predloge zakonskih sprememb, ki po našem mnenju lahko negativno vplivajo na kmetijsko, naravno in kulturno krajino, kot tudi poseljenost podeželja. Ob tem smo dodali nekatere predloge, ki bi lahko spodbudili ekološke oblike kmetovanja in pridelavo sadja.

Pritiski na pozidavo in posledično degradacijo kmetijskih zemljišč so še vedno veliki in se posledično odražajo tudi v trenutnem predlogu Zakona o spremembah zakona o kmetijskih zemljiščih.

Na tem področju smo pozdravili določene spremembe, ki med drugim podrobneje opredeljujejo in dopuščajo gradnjo objektov za namene direktne rastlinske pridelave (rastlinjaki…), za namene blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe… Prav tako izražamo strinjanje o nameri prepovedi postavljanja reklamnih panojev na kmetijska zemljišča, ki kazijo krajinsko podobo izven urbanih območij.

V posredovanih pripombah  pa smo MKGP podali nasprotovanje dodatnim pozidavam na kmetijskih zemljiščih z objekti in stavbami, ki so sicer namenjeni za kmetijsko dejavnost, vendar sodijo v funkcijske celote kmetijskih gospodarstev in območja stavbnih zemljišč.  Predlog sprememb s strani MKGP namreč že prinaša možnosti zamenjave kmetijskih zemljišč s stavbnimi, pod pogojem enake kakovosti zemljišča. To v praksi pomeni, da imajo s predlogom MKGP kmetijska gospodarstva že predvideno možnost prilagajanja in povečanja stavbnih zemljišč znotraj kmetijskih gospodarstev, zato je dodatno povečanje obsega gradenj na kmetijskih zemljiščih v uporabi nedopustna. » Nepregledna« pozidava kmetijskih zemljišč bi imela za posledico pospešitev degradacije tradicionalne kmetijske, kulturne in naravne krajine, dodatno pa bi prispevala k urbanizaciji podeželskih naselij.

Na področju prometa s kmetijskimi zemljišči smo pri predlogu Zakona o spremembah zakona o kmetijskih zemljiščih pozdravili namero po podrobnejši opredelitvi vrstnega reda upravičencev nakupa in zakupa kmetijskih zemljišč.  V prid povečevanja funkcijskih celot kmetijskega gospodarstva so omejitve prednostnega nakupa zainteresiranih, ki ne izhajajo iz lokalnega okolja dobrodošle, primerno je tudi predlagano sosledje, ki daje od zgoraj navzdol prednost solastniku, mejašu, zakupniku, starim med 18 in 40 let, kmečkim zavarovancem, skladu kmetijskih zemljišč in ostalim. Izrazili pa smo nestrinjanje, da sem med nekatere pogoje upravičenosti poskuša dodati tudi doseganje spodnje meje 5ha primerljivih kmetijskih površin.

V Sloveniji je bilo po  podatkih SURS v letu 2016 kar cca 36.240 kmetijskih gospodarstev, ki po velikostnem razredu obdelujejo med 1 in 5 ha kmetijskih zemljišč, zato je tak predlog MKGP diskriminatoren do več kot polovice kmetijskih gospodarstev v Sloveniji ter v nasprotju s temeljnimi usmeritvami krovnih dokumentov kmetijske politike v prihodnjem obdobju, ki postavljajo v ospredje podporo za ohranitev manjših in srednjih kmetij. Te imajo poleg proizvodnega potenciala tudi številne druge pozitivne učinke. Iz  socialno ekonomskega vidika prispevajo k stabilnosti in poseljenosti podeželja, ob tem pa v bodoče predstavljajo ključne člene pri prehodu v trajnostno naravnano kmetijstvo, pri ohranjanju biotske pestrosti in nenazadnje pri blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe. Kmetijska gospodarstva lahko izkazujejo svoj proizvodni potencial že z registracijo KMG v RKG, oddajo vloge, pa tudi z možnostjo opravljanja dopolnilnih dejavnosti v večini z minimalnim obsegom 1 ha PKP. Kmetijska zemljišča poleg razvojnih podpor tako predstavljajo razvojni potencial vsem, ki želijo kmetovati, omenjeni predlog MKGP pa izloča velik del ravno tako upravičenih deležnikov pri nakupu kmetijskih zemljišč.

V zakon o spremembah zakona o kmetijskih zemljiščih je bila s strani MKGP predlagana tudi razvrstitev zemljišč glede na rabo in medsebojno primerljivost. V Zavodu Svibna smo predlagali, da se rabi ekstenzivni sadovnjak spremeni primerljivost  na najmanj 1ha iz sedanjih 2ha. Odprava »krivice« in posledična spodbuda za povečanje ekstenzivnih (travniških) sadovnjakov zlasti na OMD območjih bi imela izjemen »trajnostni« učinek na izboljšanje biotske pestrosti v kmetijski krajini, prilagajanje na podnebne spremembe, povečanje pridelave sadja in sadnih izdelkov, povečanje ekološke pridelave ter izboljšanje  socialno ekonomskega položaj kmetijskih gospodarstev predvsem na OMD območjih. Slovenija za lastne potrebe pridela le cca 40% sadja. Bistveno manj pridelamo ekološkega sadja.

Ekstenzivni  sadovnjaki imajo največji delež biotske pestrosti v kmetijski krajini, zato poleg gospodarskih funkcij opravljajo tudi številne ekosistemske funkcije, predstavljajo habitat ali nadomestni habitat številnim ogroženim živalskim in rastlinskim vrstam.

Za zmanjšanje zaostanka v razvoju ekološkega kmetijstva, ekološki proizvodnji sadja, izboljšanja ekosistemov  je torej nujno potrebno spodbuditi zasadnjo ekstenzivnih sadovnjakov. Menimo , da je sprememba ocene primerljivosti ekstenzivnih sadovnjakov v tem zakonu korak v pravo smer.

Ajdovska jama – mesto za stik s predniki tudi danes

Arheološke najdbe v Ajdovski jami pri Nemški vasi na pričajo o tem, da je bila Ajdovska jama v pradavnini (mlajši kameni dobi) nekropola – pokopališče – ljudi v daljšem časovnem obdobju. So pa po ostankih kurišč odkrili tudi to, da jih kurili tudi več sto let po zadnjem pokopu, kar kaže na to, da so jamo obiskovali tudi z namenom stika s predniki. Morda ravno v tem letnem času, ko spet drugo izročilo govori, da so zdaj meje med svetom živih svetom rajnkih zelo tanke, in da je možno z rajnkimi lažje komunicirati kot skozi leto.

Pradavni predniki so se sicer s svojimi rajnkimi znali pogovarjati tudi skozi ostale dni leta, v tem letnem času pa so jim namenili še posebno zahvalo. Šlo je za čas t.i. “zadnje žetve”, ko so bili še zadnji pridelki pod streho, ko se zemlja spravlja k počitku, regeneraciji za nov začetek. Zato je marsikaterim kulturam to pomenil tudi obrat leta, ki so ga praznovali z radostjo in hvaležnostjo. Rajnkim pa so v zahvalo, ker so verjeli, da jim skozi leto ves čas stojijo ob strani, dajali tudi fizične darove – hrano, pijačo… Tudi v slovenskem izročilu še velja, da je potrebno na praznik vseh svetih pri prazničnem kosilu oz. večerjo pripraviti pogrinjek pri mizi tudi za pokojne in jim pustiti čez noč poln kozarec vina. V keltskem izročilu pa piše, da so za hrano dušam rajnkih svojcev v zemljo zakopali jabolka.

Tudi svetloba, toplota dušam iz onostranstva dobro deneta, zato se je te dni nekoč kurilo kresove, dandanes pa to ohranjamo s svečami, čeprav velikokrat v nerazumnih količinah.

Letos, tu zaradi vseh ukrepov, ki jih je potrebno spoštovati, v ospredje prihaja tudi zavedanje, da lahko stik s svojimi pokojnimi sopotniki vzpostavimo kjerkoli, ne nujno na pokopališču; prej na posameznih mesteh, ki nas na rajnke spominjajo, ko so bili še v svetu živih… Pa morda tudi na mesteh, ki v simbolnem in dejanskem pomenu predstavljajo prostor, kjer se duše rade nahajajo, kjer mejo svetov lažje prehajajo… Po mnenju mnogih, je takšno mesto tudi Ajdovska jama. Je prostor, kjer se življenje konča in začne na novo.. Je prostor regeneracije. Tudi še živečih duš.

Ajdovska jama ponovno vabi k obisku

S hladnejšimi dnevi se ponovno odpira Ajdovska jama! Dediščino Ajdov in zgodbe pradavnine, naravne zanimivosti in zdravilno energijo prostora boste  lahko odkrivali in uživali od 15. oktobra 2020 do 15. aprila 2021 . Toplo vabljeni na obisk, ki je možen po vnaprejšnjem dogovoru.  Zaradi upoštevanja ukrepov NIJZ v zvezi z epidemijo COVID-19 je obisk možen le za posameznike in skupine do 10 oseb oziroma družine.  Bodite zunanjim razmeram primerno oblečeni in obuti, s seboj pa imejte tudi ročno ali čelno svetilko.

Več informacij na www.ajdovska-jama.si

Z branjem in petjem obeležili letošnje dneve skupnega branja in vseživljenjskega učenja

V četrtek, 17. septembra 2020 zvečer, smo v skupini navdušencev nad ljudskim petjem sodelovali pri obeležitvi letošnjega Nacionalnega meseca skupnega branja in Tednov vseživljenjskega učenja. Kot študijski krožek smo v skorajda letu dni  obdelali različne pesmi, igre in plese, ki pritičejo posameznemu letnemu času ali prazniku v okviru življenjskega kroga. Ne pojemo za nastope, temveč za lastno dušo, prav radi pa vključimo medse tudi druge ljubitelje petja in izročila. Podobno, kot smo to storili že v času letošnjega poletnega kresa, smo bili tako kljub omejitvah veseli obiskovalcev, zlasti še, ker so z nami delili tudi svojo poezijo.

Ker gre peta beseda veliko lažje v spomin, smo ljudske pesmi, pripovedne in tudi pesmi slovenskih pesnikov “brali” tako, da smo jih prepevali… In pri tem ugotavljali tudi, kako se od avtorskih besedil v prenosu od ust do ust, ta počasi odmikajo od izvirnika.

Začele se bodo pisati zgodbe o posavskih Ajdih

Tehnična pisarna LAS Posavje je danes javnost seznanila, da so odobreni še zadnji projekti oz. operacije, ki se v programskem obdobju 2014 -2020 sofinancirajo iz sredstev CLLD.

Med njimi je tudi naš projekt “Ajdovske zgodbe iz Posavja”, v okviru katerega bomo skupaj s partnerji (Občino Krško, Posavskim muzejem Brežice, javnim zavodom KŠTM Sevnica, javnim zavodom KTRC Radeče in Gostinskim podjetjem Sevnica – Hotelom Ajdovec povezali zgodbe z različnih “ajdovskih” arheoloških najdišč v regiji Posavje v čudovito doživetje narave in dediščine pradavnine.

Ob naši Ajdovski jami, Ajdovskem gradcu, Ajdovski jami v Silovcu pri Sromljah in Ajdovem grobu na Magolniku, želimo predstaviti tudi ostale lokacije v regi Posavje, ki so tako ali drugače povezane z Ajdi, zato bomo veseli sleherne pobude.

Z aktivnostmi začenjamo takoj v začetku leta 2021, vabljeni pa že sedaj k sodelovanju – raziskovanju, zbiranju zgodb, aktivnem učenju, snovanju…

Ajdovska jama v naPOTkih Radia Slovenija

Sredi julija nas je obiskala novinarka 1. programa Radia Slovenija, ki je v tokratnih naPOTkih raziskovala predvsem naravne zanimivosti naše regije. V okviru rednega monitoringa smo ji v soglasju s pristojno enoto Zavoda za varstvo narave omogočili en hipen obisk Ajdovske jame, v kateri se te dni kotijo netopirski  mladiči.

Kaj od doživetega je prenesla poslušalcem radia, je možno slišati na tej povezavi  MMC RTV SLO >>> med 7.30 in 11. minuto…

Na obisk Ajdovske jame bo potrebno počakati do 15. oktobra, do takrat pa vabi mir neposredne okolice, z netopirji pa se je možno srečati blizu vhodov v jamo v večernem mraku, ko odhajajo na večerni lov…