Z branjem in petjem obeležili letošnje dneve skupnega branja in vseživljenjskega učenja

V četrtek, 17. septembra 2020 zvečer, smo v skupini navdušencev nad ljudskim petjem sodelovali pri obeležitvi letošnjega Nacionalnega meseca skupnega branja in Tednov vseživljenjskega učenja. Kot študijski krožek smo v skorajda letu dni  obdelali različne pesmi, igre in plese, ki pritičejo posameznemu letnemu času ali prazniku v okviru življenjskega kroga. Ne pojemo za nastope, temveč za lastno dušo, prav radi pa vključimo medse tudi druge ljubitelje petja in izročila. Podobno, kot smo to storili že v času letošnjega poletnega kresa, smo bili tako kljub omejitvah veseli obiskovalcev, zlasti še, ker so z nami delili tudi svojo poezijo.

Ker gre peta beseda veliko lažje v spomin, smo ljudske pesmi, pripovedne in tudi pesmi slovenskih pesnikov “brali” tako, da smo jih prepevali… In pri tem ugotavljali tudi, kako se od avtorskih besedil v prenosu od ust do ust, ta počasi odmikajo od izvirnika.

Začele se bodo pisati zgodbe o posavskih Ajdih

Tehnična pisarna LAS Posavje je danes javnost seznanila, da so odobreni še zadnji projekti oz. operacije, ki se v programskem obdobju 2014 -2020 sofinancirajo iz sredstev CLLD.

Med njimi je tudi naš projekt “Ajdovske zgodbe iz Posavja”, v okviru katerega bomo skupaj s partnerji (Občino Krško, Posavskim muzejem Brežice, javnim zavodom KŠTM Sevnica, javnim zavodom KTRC Radeče in Gostinskim podjetjem Sevnica – Hotelom Ajdovec povezali zgodbe z različnih “ajdovskih” arheoloških najdišč v regiji Posavje v čudovito doživetje narave in dediščine pradavnine.

Ob naši Ajdovski jami, Ajdovskem gradcu, Ajdovski jami v Silovcu pri Sromljah in Ajdovem grobu na Magolniku, želimo predstaviti tudi ostale lokacije v regi Posavje, ki so tako ali drugače povezane z Ajdi, zato bomo veseli sleherne pobude.

Z aktivnostmi začenjamo takoj v začetku leta 2021, vabljeni pa že sedaj k sodelovanju – raziskovanju, zbiranju zgodb, aktivnem učenju, snovanju…

Ajdovska jama v naPOTkih Radia Slovenija

Sredi julija nas je obiskala novinarka 1. programa Radia Slovenija, ki je v tokratnih naPOTkih raziskovala predvsem naravne zanimivosti naše regije. V okviru rednega monitoringa smo ji v soglasju s pristojno enoto Zavoda za varstvo narave omogočili en hipen obisk Ajdovske jame, v kateri se te dni kotijo netopirski  mladiči.

Kaj od doživetega je prenesla poslušalcem radia, je možno slišati na tej povezavi  MMC RTV SLO >>> med 7.30 in 11. minuto…

Na obisk Ajdovske jame bo potrebno počakati do 15. oktobra, do takrat pa vabi mir neposredne okolice, z netopirji pa se je možno srečati blizu vhodov v jamo v večernem mraku, ko odhajajo na večerni lov…

O Ajdovski jami skozi “rožnata očala”

V petek, 19. junija 2020 zvečer nam je kljub igrivemu vremenu uspelo izvesti dogodek s trojno obeležitvijo: Evropskih arheoloških dni 2020, Dneva Ajdovske jame (22. junija 1992 je bila razglašena za kulturni spomenik) in začetka kresnega časa.

V sodelovanju z Mestnim muzejem Krško in Posavskim muzejem Brežice smo v goste povabili arheologinjo, dr. Aljo Žorž, ki nam je na začetku večera v zanimivem predavanju predstavila malo drugačen pogled (kot sama pravi »skozi rožnata očala«), na različna obdobja v zgodovini Ajdovske jame, na to, kaj so v posameznem obdobju verjeli, počeli, čemu jim je služila … Na osnovi povezovanja orodij različnih znanosti (ob arheologiji še antropologije, psihologije, etnologije, arheoastronomije,…) smo skozi naravoversko mitično zgodbo spoznali, da je tudi Ajdovska jama nekoč ljudem predstavljala središče pokrajine/sveta, kar zlasti velja za vodnate jame v gori s čisto vodo,  ki imajo vhod usmerjen proti vzhodu, naravne pojave, ki posnemajo oblike ženskih in moških genitalij… Ajdovska jama, kot velika maternica,  jim je bila simbol večnega krogotoka življenja, izmenjave smrti, ponovnega rojstva, prehoda, zatočišča, obilja, Matere Zemlje…

Po kratkem sprehodu do obeh jamskih vhodov in spoznavanju življenja netopirjev, je sledilo pričakovano nadaljevanje večera v kresnem obredju., ki je bil v sodelovanju članov študijskega krožka »Stare pesmi in igre« v znamenju slovenskih ljudskih pesmi >>> videoutrinek…

Dogodek je v okviru občinskega praznika podprla tudi Občina Krško.

Travniški sadovnjaki za opraševalce in obratno

Ob letošnjem svetovnem dnevu čebel  oz. »Prazniku opraševalcev«  je ob medonosni čebeli posebna pozornost dana divjim opraševalcem, ki zagotavljajo eno ključnih ekosistemskih storitev, ki je pomembna tako za kmetijstvo kot ohranjanje biodiverzitete.

Dr. Danilo Bevk z Nacionalnega inštituta za biologijo poudarja, da znaša vrednost opraševanja žuželk za slovensko kmetijstvo 120 milijonov evrov na leto in da vsaj polovico opraševanja v kmetijstvu opravijo divji opraševalci, ki so (v slabših vremenskih pogojih) učinkovitejši od medonosne čebele.

Žal, pa intenzivne kmetijske prakse prispevajo k vse večjemu upadu populacije teh žuželk, ki potrebujejo biotsko pestre habitate, ekstenzivne travniške površine, med katere sodijo tudi travniški sadovnjaki.

V projektu Trajnostni sadovnjaki smo v učnih nasadih in različnih izobraževalnih aktivnostih tako posebno pozornost namenili ravno opraševalcem in biotskemu varstvu sadnih dreves v ekstenzivnih nasadih. Postavili smo zavetišča za koristne organizme, posejali cvetoče, medovite rastline, še zdaj skrbimo za pozno košnjo oz. puščamo posamezne predele nepokošene.

Morda na prvi pogled takšna praksa ekonomsko ni učinkovita, a tak sadovnjak omogoča čudovita doživetja in tudi prihranek pri izvajanju ukrepov varstva rastlin, da o pomenu opraševanja niti ne ponavljamo.

Kako se razmere za opraševalce izboljšujejo, je možno spremljati tudi preko mobilne aplikacije World Bee Count; če v naravi opazimo čmrlja, čebelo, metulja ali kakšnega drugega opraševalca, ga fotografiramo in sliko naložimo v aplikacijo. Vabljeni k sodelovanju.

Pa zapojmo kar sami sebi

Naša srečanja študijskega krožka Stare pesmi in igre so zaradi varnostnih ukrepov zaenkrat še neizvedljiva,  kar pa še ne pomeni, da ne bi mogli peti tudi sami ali z domačimi vred kar doma, v stanovanju, na dvorišču.

Na podeželju smo sicer (vsaj pri nas) bolj na redko poseljeni in tako ni izvedljivo, da bi se dogovorili za skupno uro in petje z dvorišča na dvorišče, lahko pa poskusite, v pomoč pa  pošiljam povezavo do posnetkov Slovenske ljudske glasbe, ki jij pridno zbirajo in objavljajo na ZRC SAZU, Glasbenonarodopisnem inštitutu.

Pesmi in igre debelega četrtka

Februarski četrtkov večer starih pesmi in iger je bil posvečen pustnemu času. Ker se četrtek pred pustom imenuje tudi debeli četrtek, ko se je po pravilu moralo dobro, tudi mastno jesti, je bilo temu primerno tudi okrepčilo, a prirejeno za večerni čas. Nekoč so dejali, da mora biti »o pustu vsakdo sit, človek in živina. Kdor se tega dne ne naje, bo vse leto stradal.«

Ker je Brezovska Gora, kjer se dobivamo, obdana z vinskimi goricami, nas je  je obiskal tudi sam »bog vina Bacchus«, zato tudi pesmi o vinu in napitnic ni manjkalo. Pa tudi plesa in smeha. Vse skupaj naj bi odgnalo mrko zimsko razpoloženje…

Zato bo naslednje srečanje študijskega krožka posvečeno pričakovanju pomladi  in šegam ob godovanju…

 

Sredozimski večer v znamenju ohcetnih pesmi in iger

V četrtek, 30. januarja 2020 zvečer smo srečanje študijskega krožka starih pesmi in iger posvetili predpustnemu vzdušju. Čas druge polovice januarja je bil nekoč pod patronatom svetnikov »sredozimcev«, sicer pa je bilo to nekoč obdobje  vse tja do pusta, ko je bilo največ porok. In tako je bilo to tudi obdobje, ko si dekleta delala nemalo skrbi, če do pusta ni bilo izgledov za poroko.

Tako je v kar nekaj ljudskih pesmih zabeležena priprošnja k svetemu Antonu, ki naj  bi imel moč » zrihtati moža«, v drugih pa so obtoževali Heroda, ki je v davnem času v betlehemskem mestu »vse fantiče pomoril«.

Spomnili smo se še različnih pesmi zbadljivk  na račun obeh spolov, odigrali nekaj starih družabnih iger, ki so se jih nekoč igrali na ohcetih, slišali nemalo vicev in se spomnili celo starih plesov kot sta rašpla in ceperle.

Ker pa smo že blizu kulturnega praznika, smo zapeli še vse kitice najlepše himne na svetu.

Naslednje srečanje študijskega krožka bo na »debeli četrtek«, tik pred pustom, t.j. 20. februarja 2020 ob 18. uri na istem mestu.  

Ljudsko petje za dušo

Lepega decembrskega večera smo v našem hramu v spomin na to, kako so si nekoč krajšali zimske večere, organizirali večer starih ljudskih pesmi in iger. Nabralo se nas z vseh vetrov Posavja, z različno pevsko kilometrino, a vsi s srčno željo peti iz duše, za dušo, ob tem pa obuditi to staro “dušobožajoče” izročilo.

Družno smo ugotavljali, da je ljudska pesem, nekoč vsakodnevna spremljevalka dela in praznovanja, povsem izrinjena iz naših življenj, vse preveč je razvrednotena. Res je, da se lepše sliši iz izdelanih pevskih grl, a petje je pravica in potreba vsakega. Med petjem se sproščajo endorfini, ki nas zdravijo in osrečujejo ter delajo bolj ustvarjalne.Če pa se glasovi naših grl povežejo v čudovito harmonijo večglasja, te vibracije ne učinkujejo dobro le na naše fizično in čustveno telo, ampak na ves prostor in ljudi, ki so v njem. Skupina se med petjem neverjetno poveže, postane eno. Prastare melodije in ritmi pa nas povežejo tudi z ritmom pokrajine, v kateri bivamo.

Slovenska ljudska pesem nam lahko v svoji razsežnosti melodij, ritmov in besedil služi tudi namesto popularnih, z vzhoda prinesenih, manter, kot molitev. Saj ste slišali: “kdor poje, trikrat moli” in  pa “kdor poje, zlo ne misli”.

Dajmo torej čimveč peti – sami in skupaj. Ljudska pesem je bila narejena za ta namen – za petje, ne zgolj za poslušanje. Četudi je morda v začetku glas negotov… Tudi tu velja, da vaja dela mojstra.

Mi pa bomo z našimi pevskimi druženji nadaljevali v obliki študijskega krožka. Vsaj enkrat mesečno. Če še koga zamika, dobrodošel!

Prenovljena spletna stran o Ajdovski jami

Letošnjo jesen je zaživela tudi prenovljena spletna stran o Ajdovski jami na www.ajdovska-jama.si, z informacijami tudi v angleškem jeziku. Tako je postala tudi informacijska podpora informativnim tablam, ki jih je postavila Občina Krško. Te so namreč opremljene s QR kodami za dodatne informacije o tej izjemni kulturni in naravni znamenitosti. Pri postavitvi te spletne strani se posebej zahvaljujemo Zavodu Skupina Stik in Zavodu za varstvo narave, OE Novo mesto, ki sta sodelovala pri pripravi besedil in slikovnega in grafičnega gradiva ter Občini Krško, ki je vse to omogočila.

Skupaj z informativnimi tablami in splet nos stranjo je Ajdovska jama pridobila tudi celovito grafično podobo, vključno z logotipom, ki izhaja iz znamenite posodice R 471 (pogled z vrha), ki na tak način upodablja jamski prostor s silhuetami ljudi, oba vhoda, simbolizira pa tudi prehajanje med svetovi, kar je jama ljudem v prazgodovini nedvomno predstavljala.

Vabljeni k ogledu, prav tako pa tudi k samemu obisku.