Prilagajanje na podnebne spremembe v kmetijstvu

Ob letošnjem dnevu podnebnih sprememb (15. maja)  vabimo k razmisleku, kako na podnebne spremembe vplivamo v kmetijstvu in kako se lahko na te spremembe v kmetijstvu tudi prilagodimo.

Tudi letos smo se kmetje, vrtičkarji močno jezili na vreme, ki nam je zagodlo s prehitro še zimsko otoplitvijo, nato pa močnim mrazom in pozebo, pa zdaj še preobilno močo…

Res je, da stari ljudje pravijo, da je vreme v obdobju, ko godujejo ledeni možje in Zofka, rado mrzlo in mokro… Torej – nič novega, bi rekli… In tudi v preteklosti so vremenske in podnebne spremembe odločilno vplivale na življenje ljudi ter velikokrat spodbudile preseljevanja in konflikte med različni skupinami, mešanje kultur, dvig in upad naseljenosti planeta…

K aktualnem spreminjanju podnebja pa ob kozmičnem, planetarnem ciklusu, gotovo prispevamo tudi ljudje, ki s prekomerno in nepremišljeno rabo oz. izčrpavanjem naravnih virov močno rušimo ravnovesja planetarnih ekosistemov. Veliki goloseki, pozidana zemljišča, prekomerni izpusti st toplogrednih plinov iz industrije, kmetijstva, kurišč, monokulturno kmetijstvo, kemično zatiranje plevela in škodljivcev, zajezitve vodotokov, prekomerna mobilnost… je le nekaj podob te naše nepremišljenosti in pohlepa, ki se ob izčrpavanju in onesnaževanju naravnih virov odražata v vremenskih ekstremih – močne padavine, močne suše, močni vetrovi, toča, ekstremna nihanja temperatur…

V Zavodu Svibna, ki je vpet v podeželsko okolje Krškega gričevja, smo prepričani, da lahko male kmetije odigrajo pomembno vlogo k blaženju posledic in prilagajanju na podnebne spremembe. Raznovrstna in ekološka pridelava na majhnih kmetijah lahko občutno prispeva h globalni prehranski varnosti in stabilnosti ekosistemov. V luči teh spoznanj in urgentnosti situacije ne čakamo na spremembo kmetijske politike, ampak v okviru lastne manjše kmetije aktivno prispevamo k potrebnim spremembam.

Tako ob današnjem dnevu k tem korakom vabimo tudi vas. V okviru blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe preprosto:

  • ne odstranjujmo dreves in mejic na travnikih, saj nam ob močnih vetrovih in hudih nalivih zmanjšujejo erozijo rodne prsti;
  • zasajajmo sortno in vrstno različna visokodebelna sadna drevesa z močnim koreninskim sistemom, ki so prilagojena na naše razmere in cvetijo v različnem obdobju;
  • zbirajmo deževnico za potrebe namakanja;
  • skrbno ravnajmo s pitno vodo, odpadno vodo z gospodinjstev pa ustrezno prečistimo in jo po možnosti ponovno uporabimo;
  • ne stavimo zgolj na enega konja ter pridelujmo in gojimo več rastlinskih kultur in mešanih posevkov;
  • kompostirajmo;
  • pazimo na stanje tal, prsti – čim manj obdelave tal; 
  • povečujmo humus v tleh z dodajanjem organskega materiala, skrbimo za mikroorganizme v tleh;
  • vzgajajmo lastna semena, kolikor je možno;
  • omislimo si rastlinjak, ki nam omogoča podaljšanje rastne sezone in vzgojo lastnih sadik;
  • poskrbimo za biotčno in ekološko varstvo rastlin;
  • prilagodimo izbiro lokacije in lege za sajenje rastlin glede na njihove značilnosti , tako z vidika bolezni kot tudi optimalnih rastnih pogojev;
  • posrbimo za dobrobit živali, živalim omogočimo pašo in prost dostop do hleva;
  • rejo živali prilagodimo nosilni in obnovitveni sposobnosti okolja;
  • ne postavljamo objektov na plazovitih in poplavnih območjih;
  • obnovimo tradicionalna grajena vodna telesa (mlake, lokve…);
  • ne regulirajmo in ne krčimo zelenih pasov ob vodotokih;
  • pustimo določene pasove nepokošene ali pa jih pokosimo pozno;
  • delo na zemlji ne glejmo zgolj skozi finančni vidik, ampak ga izkoristimo kot druženje z družinskimi člani, sosedi in prijatelji, pa tudi kot priložnost za zdravo rekreacijo;
  • ……

Ob prvem evropskem dnevu travniških sadovnjakov

30. aprila 2021 bo prvič obeležen evropski »Dan travniških sadovnjakov«, pri čemer bo poudarjen pomen teh sadovnjakov za živali, rastline in družbo v celotni Evropi.

Razmišljanje pobudnikov tega dneva delimo tudi v Zavodu Svibna.

Travniški sadovnjaki so naša kulturna dediščina, njihov razvoj pa sega v 17. stoletje, razmah pa se je začel konec 19. in v začetku 20. stoletja – tudi ob pomoči različnih učiteljev sadjarstva, od katerih jih je kar nekaj delovalo v Posavju – npr. župnik Dragotin Ferdinand Ripšl, Martin Humek, Ivan Pečnik in še bi lahko naštevali… kmečko prebivalstvo so opremili s pomembnim znanjem in v kraje prinesli tudi zanimive sadne sorte.

Zlasti v strmejših, hribovitih legah so travniški sadovnjaki ob pomembni samooskrbi z dragocenim virom prehrane, predstavljali tudi prepotreben vir zaslužka na račun viškov, ki so jih predelali v jabolčnik, kis, žganje ali suho sadje.

V obdobju razvoja intenzivnega kmetijstva so travniški sadovnjaki začeli zgubljati na pomenu. Marsikje jih še danes podirajo zaradi lažje strojne obdelave travnikov, niso pa tudi dovolj ovrednoteni v zakonodaji, ko gre za razvrstitev zemljišč glede na rabo in medsebojno primerljivost, za kar smo zakonodajalcu že podali predlog za spremembe.

Vlogo travniških sadovnjakov je potrebno oceniti bolj celovito, ne zgolj iz hipnega ekonomskega učinka. Prispevek k izgledu kulturne krajine in s tem tudi potencialu v turizmu je zgolj eden od dodatnih družbeno ekonomskih učinkov travniških sadovnjakov. S svojimi ekosistemskimi funkcijami predstavljajo tudi odgovor ob prilagajanju na podnebne spremembe, pa naj gre za zadrževanje vlage, prsti, protivetrno zaščito ali pa za ohranjanje oz. povečanje biotske pestrosti tako živalskih kot rastlinskih vrst in nenazadnje tudi genskega materiala sadnih sort.

In seveda je produkt travniških sadovnjakov vrhunsko sadje, ki ob visoki hranilni vrednosti daje tudi tisto nekaj več na ravni subtilnih energij.

30. aprila, pa tudi sicer, vabljeni , da se ustavite ob travniških sadovnjakih, morda tudi sami posadite kašno staro sadno sorto na sejancu za generacije, ki prihajajo… Ali pa si zagotovite kakšen pridelek oz. izdelek, ki je nastal v travniških sadovnjakih.

Vabljeni pa tudi k ogledu nekaj fotoutrinkov iz naših travniških sadovnjakov.

Več o Evropskem dnevu travniških sadovnjakov pa na teh povezavah >>>

Vsakoletno praznovanje Dneva travniških sadovnjakov je v prihodnje predvideno vedno zadnji petek v mesecu aprilu. To je čas v letu, ko cveti večina sadovnjakov v Avstriji, Nemčiji, Švici, francoskih pokrajinah Bretanja in Normandija, Luksemburgu in Sloveniji.

Ob mednarodnem dnevu gozdov 2021 – k dejanjem

Ključna sporočila OZN ob letošnjem mednarodnem dnevu gozdov pod sloganom »Obnova in nega gozda: Pot do zdravja in dobrega počutja« izpostavljajo teme, ki se tičejo vseh nas – tako lastnikov gozdov, malih in velikih, kot rednih in občasnih obiskovalcev gozdov, pa vseh v lesno predelovalni verigi in seveda tudi lokalne in globalne politike. Razmislek in dejanja pa priporočljivi skozi vse leto.

Gotovo se vsi strinjamo, da nam gozdovi prinašajo koristi za zdravje, da nam prinašajo dobrine in storitve, potrebne za trajnostni razvoj družbe, da je pomembno sleherno drevo, da so gozdovi pomembni za vzdrževanje življenja na planetu in da je zato trajnostni gospodarjenje z gozdovi nujno potrebno, To je lahko temelj številnim zelenim delovnim mestom in trajnostnega razvoja podeželja tudi v naši regiji.  Številne priložnosti lahko zagotovimo tudi v okviru regionalnega razvojnega programa za naslednje programsko obdobje, seveda ne zgolj na papirju.

Več o mednarodnem dnevu gozdov 2021 tudi na Spletni strani FAO in  Zavoda RS za gozdove .

Potrjeni načrti Zavoda Svibna za leto 2021

Čeprav je načrtovanje aktivnosti  v 2021 zaradi še trajajoče epidemije zelo negotovo, je Svet Zavoda Svibna na svoji redi seji 12. marca 2021 potrdil program dela  Zavoda Svibna za l. 2021. Obseg kulturnih in izobraževalnih dogodkov za širšo javnost bo malo okrnjen, se pa bodo pa določene aktivnosti izvajale v manjših skupinah, tudi posamič in tudi preko sposobnih komunikacijskih poti.

V letu 2021 bo precej aktivnosti povezanih z Ajdovsko jamo:

  • v okviru regijskega projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja bomo ob vlogi vodilnega partnerja poskrbeli še za usposabljanje animatorjev za igrivo predstavitve življenja v mlajši kameni dobi in za vodenje po okoliških naravnih zanimivosti, izdelali 10 kostumov za animatorje in 10 za obiskovale, v študijskem krožku pa raziskovali še ostale ajdovske lokacije in zgodbe po regiji Posavje;
  • obeležili bomo tudi Mednarodno leto jam in krasa ter v ta namen sodelovali v čistilni akciji vrtače sredi vasi, jeseni organizirali tudi predavanje dr. Jureta Tičarja o zanimivostih našega krasa in njegovi ranljivosti, v dogovorih pa smo tudi za jamarsko raziskovanje krasa okoli Ajdovske jame;
  • junija 2021 bomo že tretjič zapored sodelovali v Evropskih dnevih arheologije,
  • nadaljevali bomo tudi monitoringom netopirjev v Ajdovski jami,
  • in seveda v času, ko je dovoljeno, tudi vodili zainteresirane skupine v Ajdovsko jamo in po okolici.

Na področju kmetijstva

  • bomo samostojno in v okviru Moreže Plan B za Slovenijo sodelovali pri oblikovanju pravnih podlag, ki bodo bolj ugodne za sonaravne kmetijske prakse in male kmetije,
  • še naprej bomo skrbeli za promocijo travniških sadovnjakov, članom nudili v izposojo opremo za predelavo sadja, izvajali storitve obrezovanja ipd.,
  • upoštevajoč epidemiološke razmere izvedli tudi kakšno izobraževanje (delavnico, oglede primerov dobrih praks, morda celo strokovno ekskurzijo),
  • na ogled in dodatna pojasnila bo tudi hibridna rastlinska čistilna naprava, namenjena za ponovno uporabo vode v kmetijstvu.

Načrtujemo še nekaj srečanj na temo ljudskih pesmi in ostalih šeg, v decembru pa tudi glasbeno pripovedovalski dogodek v Ajdovski jami.

Ob posameznih pomembnih dnevih v letu bomo pripravili tudi prispevke za medije, v imenu nevladnih organizacij pa sodelovali tudi v Upravnem odbora Lokalne akcijske skupine Posavje in v Regionalnem razvojnem svetu regije Posavje  2021 – 2027.

V kolikor bi se želeli v navedene aktivnosti vključiti ne le kot obiskovalci, ampak sooblikovalci, toplo vabljeni k sodelovanju.

Mokrišča in voda

Ob letošnjem svetovnem dnevu mokrišč je izpostavljena tema voda oz. neločljiva povezanost mokrišč in vode.

Precej jih je možno opaziti tudi v našem neposrednem okolju in nekatera (npr. močvirni travniki) zlasti z vidika kmetijske rabe niso travno zaželena in so zato dostikrat podvržena različnim neustreznim posegom.  Večja močvirna območja so pri nas varovana z različnimi predpisi in ukrepi, manjša pa so večinoma spregledana. Če se postavimo v kožo lastnika, pa ta ob prepotrebnem osveščanju potrebuje tudi druge vrste podporo, saj je njegovo mokrišče v dobrobit širši skupnosti.

Ob vse večji vodni krizi je res potrebno zavedanje, da mokrišča

  • naravno filtrirajo onesnaževala, čistijo  in tako zagotavljajo neoporečno pitno vodo;
  • zadržujejo , shranjujejo vodo in zagotavljajo večino naše sladke vode;
  • da tako ohranjajo pri življenju ljudi in naravo; zagotavljajo življenjski prostor cca 40% vseh vrst na svetu;
  • so vir naše prehrane;
  • kot najdragocenejši ekosistem omogočajo storitve v vrednosti 39 bilijonov evrov na leto;
  • ščitijo pred poplavami in nevihtami, saj vsak aker (0,405 ha) mokrišča vpije do 16,85 milijona litrov poplavne vode;
  • pripomorejo k uravnavanju podnebja, saj šotišča skladiščijo dvakrat toliko ogljika kot gozdovi, ogromne količine ogljika pa shranijo tudi slana močvirja, mangrove in rastišča morske trave.  

Zato te ekosisteme, od katerega smo živa bitja tako močno odvisna, ne smemo več uničevati, izčrpavati oz. si prizadevati ravno nasprotno.

Kaj lahko storimo?

  • Ne gradimo jezov, kanalov in ne izsušujemo.
  • Skrbimo za učinkovito rabo vode in zmanjšujemo onesnaževanje sladkovodnih virov.
  • Industrijski sektor ima možnost, da zmanjša porabo vode za 50 %.
  • V kmetijstvu lahko pridelujemo hrano in hkrati postanemo skrbniki mokrišč/vode.
  • Ne tratimo hrane: za 1,3 milijarde ton hrane, ki jo letno zavržemo od vil do vilic, porabimo toliko vode, da bi vsako leto trikrat napolnili Ženevsko jezero.
  • Investirajmo, obnavljamo mokrišča – naravne rešitve za upravljanje z vodnimi viri (trenutno manj kot 1 %).

Primerov dobrih praks je tako po svetu kot po Sloveniji vedno več, z njim se lahko pohvalimo tudi v Zavodu Svibna, kjer smo v okviru  projekta Varujvodo postavili hibridno rastlinsko čistilno napravo, ki deluje po principih močvirja, ob tem pa omogoča ponovno uporabo odpadne vode in zmanjšuje pritisk na vodne vire.

Če se ne zmoremo več postaviti v kožo naših pradavnih prednikov, ki so mokrišča imeli za posebna mistična mesta in so jih zato posebej spoštovali, pa do mokrišč odgovorno pristopimo zaradi lastnega preživetja.

Odziv na osnutek Zakona o spremembah zakona o kmetijskih zemljiščih

V preteklem tednu se je zaključilo javno podajanje mnenj in pripomb na Zakon o spremembah zakona o kmetijskih zemljiščih. Ta med drugim prinaša spremembe na področju pozidave kmetijskih zemljišč, podrobneje opredeljuje nosilca kmetijskega gospodarstva, vrstni red upravičencev nakupa kmetijskih zemljišč ter določa primerljivost kmetijskih zemljišč glede na rabo.

V Zavodu Svibna smo se  v okviru delovanja na področju trajnostnega razvoja podeželja z mnenji in pripombami odzvali na tiste predloge zakonskih sprememb, ki po našem mnenju lahko negativno vplivajo na kmetijsko, naravno in kulturno krajino, kot tudi poseljenost podeželja. Ob tem smo dodali nekatere predloge, ki bi lahko spodbudili ekološke oblike kmetovanja in pridelavo sadja.

Pritiski na pozidavo in posledično degradacijo kmetijskih zemljišč so še vedno veliki in se posledično odražajo tudi v trenutnem predlogu Zakona o spremembah zakona o kmetijskih zemljiščih.

Na tem področju smo pozdravili določene spremembe, ki med drugim podrobneje opredeljujejo in dopuščajo gradnjo objektov za namene direktne rastlinske pridelave (rastlinjaki…), za namene blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe… Prav tako izražamo strinjanje o nameri prepovedi postavljanja reklamnih panojev na kmetijska zemljišča, ki kazijo krajinsko podobo izven urbanih območij.

V posredovanih pripombah  pa smo MKGP podali nasprotovanje dodatnim pozidavam na kmetijskih zemljiščih z objekti in stavbami, ki so sicer namenjeni za kmetijsko dejavnost, vendar sodijo v funkcijske celote kmetijskih gospodarstev in območja stavbnih zemljišč.  Predlog sprememb s strani MKGP namreč že prinaša možnosti zamenjave kmetijskih zemljišč s stavbnimi, pod pogojem enake kakovosti zemljišča. To v praksi pomeni, da imajo s predlogom MKGP kmetijska gospodarstva že predvideno možnost prilagajanja in povečanja stavbnih zemljišč znotraj kmetijskih gospodarstev, zato je dodatno povečanje obsega gradenj na kmetijskih zemljiščih v uporabi nedopustna. » Nepregledna« pozidava kmetijskih zemljišč bi imela za posledico pospešitev degradacije tradicionalne kmetijske, kulturne in naravne krajine, dodatno pa bi prispevala k urbanizaciji podeželskih naselij.

Na področju prometa s kmetijskimi zemljišči smo pri predlogu Zakona o spremembah zakona o kmetijskih zemljiščih pozdravili namero po podrobnejši opredelitvi vrstnega reda upravičencev nakupa in zakupa kmetijskih zemljišč.  V prid povečevanja funkcijskih celot kmetijskega gospodarstva so omejitve prednostnega nakupa zainteresiranih, ki ne izhajajo iz lokalnega okolja dobrodošle, primerno je tudi predlagano sosledje, ki daje od zgoraj navzdol prednost solastniku, mejašu, zakupniku, starim med 18 in 40 let, kmečkim zavarovancem, skladu kmetijskih zemljišč in ostalim. Izrazili pa smo nestrinjanje, da sem med nekatere pogoje upravičenosti poskuša dodati tudi doseganje spodnje meje 5ha primerljivih kmetijskih površin.

V Sloveniji je bilo po  podatkih SURS v letu 2016 kar cca 36.240 kmetijskih gospodarstev, ki po velikostnem razredu obdelujejo med 1 in 5 ha kmetijskih zemljišč, zato je tak predlog MKGP diskriminatoren do več kot polovice kmetijskih gospodarstev v Sloveniji ter v nasprotju s temeljnimi usmeritvami krovnih dokumentov kmetijske politike v prihodnjem obdobju, ki postavljajo v ospredje podporo za ohranitev manjših in srednjih kmetij. Te imajo poleg proizvodnega potenciala tudi številne druge pozitivne učinke. Iz  socialno ekonomskega vidika prispevajo k stabilnosti in poseljenosti podeželja, ob tem pa v bodoče predstavljajo ključne člene pri prehodu v trajnostno naravnano kmetijstvo, pri ohranjanju biotske pestrosti in nenazadnje pri blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe. Kmetijska gospodarstva lahko izkazujejo svoj proizvodni potencial že z registracijo KMG v RKG, oddajo vloge, pa tudi z možnostjo opravljanja dopolnilnih dejavnosti v večini z minimalnim obsegom 1 ha PKP. Kmetijska zemljišča poleg razvojnih podpor tako predstavljajo razvojni potencial vsem, ki želijo kmetovati, omenjeni predlog MKGP pa izloča velik del ravno tako upravičenih deležnikov pri nakupu kmetijskih zemljišč.

V zakon o spremembah zakona o kmetijskih zemljiščih je bila s strani MKGP predlagana tudi razvrstitev zemljišč glede na rabo in medsebojno primerljivost. V Zavodu Svibna smo predlagali, da se rabi ekstenzivni sadovnjak spremeni primerljivost  na najmanj 1ha iz sedanjih 2ha. Odprava »krivice« in posledična spodbuda za povečanje ekstenzivnih (travniških) sadovnjakov zlasti na OMD območjih bi imela izjemen »trajnostni« učinek na izboljšanje biotske pestrosti v kmetijski krajini, prilagajanje na podnebne spremembe, povečanje pridelave sadja in sadnih izdelkov, povečanje ekološke pridelave ter izboljšanje  socialno ekonomskega položaj kmetijskih gospodarstev predvsem na OMD območjih. Slovenija za lastne potrebe pridela le cca 40% sadja. Bistveno manj pridelamo ekološkega sadja.

Ekstenzivni  sadovnjaki imajo največji delež biotske pestrosti v kmetijski krajini, zato poleg gospodarskih funkcij opravljajo tudi številne ekosistemske funkcije, predstavljajo habitat ali nadomestni habitat številnim ogroženim živalskim in rastlinskim vrstam.

Za zmanjšanje zaostanka v razvoju ekološkega kmetijstva, ekološki proizvodnji sadja, izboljšanja ekosistemov  je torej nujno potrebno spodbuditi zasadnjo ekstenzivnih sadovnjakov. Menimo , da je sprememba ocene primerljivosti ekstenzivnih sadovnjakov v tem zakonu korak v pravo smer.

Anketa v okviru priprave Akcijskega načrta za razvoj ekološkega kmetijstva

Po 5 letih brez akcijskega načrta za razvoj ekološkega kmetijstva, je v letošnjem letu pod okriljem MKGP v  pripravi Akcijski načrt za razvoj ekološkega kmetijstva do leta 2027 (ANEK). Gre za pripravo enega pomembnejših dokumentov, ki naj bi bil v okviru kmetijske politike in strategije eden ključnih za doseganje ciljev Strategije od vil do vilic, ter Strategije o izboljšanju biotske pestrosti v okviru Evropskega zelenega dogovora. 

Do leta 2030 je med glavnimi cilji tudi povečanje ekoloških kmetijskih površin do najmanj 25% skupnih kmetijskih površin. Trenutno imamo v Sloveniji nekaj manj kot 10% ekoloških kmetijskih površin v uporabi, kar pomeni, da bo za dosego tega cilja v manj kot 10-ih letih potreben usklajen in korenit angažma vseh deležnikov na področju ekološkega kmetijstva.  

Da bo ANEK učinkovit pri zagotavljanju zastavljenih ciljev, želijo pripravljavci v pripravo dokumenta vključiti čim širši krog deležnikov na področju ekološkega kmetijstva v Sloveniji.

V okviru priprave se je že zvrstilo 10 tematskih delavnic z zainteresirano javnostjo, pred dokončno pripravo strategije pa želijo upoštevati tudi mnenja javnosti. V ta namen je posredovana spletna anketa za podajanje vaših mnenj. Anketa je anonimna.

K izpolnjevanju ankete, do katere pridete po tej povezavi >>>>,  vabimo tudi v Zavodu Svibna, saj je vključevanje širše zainteresirane javnosti, ključnega pomena ne le pri pripravi dokumenta, ampak tudi doseganju zastavljenih ciljev.

Rok za izpolnjevanje ankete je do 23.12.2020.

Delavci pod zemljo na svetovni dan tal

5. decembra obeležujemo Svetovni dan tal, ki je namenjen ozaveščanju o pomenu tal. Da tla (rodovitna prst) predstavljajo enega od neobnovljivih oz. počasi obnovljivih naravnih virov, saj je njihovo nastajanje in obnavljanje dolgotrajen proces, ki lahko traja več tisočletij, je drugo dejstvo, namreč da se debelina in kakovost rodne prst močno zmanjšuje, toliko bolj zaskrbljujoče. Tla so osnova za vse življenjske procese, saj je nanje vezano kar 90 odstotkov svetovne pridelave hrane. Vzdrževanje rodovitnosti tal je zato zelo pomembno, ključno vlogo pri tem pa imajo talni organizmi. Ti »delavci pod zemljo«, ne zgolj krti, deževniki, stonoge, črvi ipd, ki jih vidimo, ampak  ob njih tudi množica nam nevidnih mikroorganizmov,  bistveno prispevajo k procesom, s katerimi poskrbijo, da so tla živa in rodovitna.  Dandanes je izguba biotske raznovrstnosti zaskrbljujoča, vpliva pa tudi na tla, ki so dom več kot četrtine biotske raznovrstnosti našega planeta.  V eni sami žlički zemlje je več živih organizmov, kot je ljudi na Zemlji.  Talni organizmi so odgovorni za številne ekosistemske procese, od katerih smo ljudje odvisni: od podpiranja rasti rastlin, do shranjevanja ogljika, so pa tudi zbiralniki za zdravilne snovi. 

Ohranjanje biološke pestrosti tal in talnih organizmov je torej ključnega pomena za vzdrževanje rodovitnih in zdravih tal, kar pa dosežemo tako, da zemlje, prsti globoko ne preoravamo oz. lopatamo, da ne uporabljamo pesticidov, ki uničujejo to življenje v tleh, da dodajamo humus, t.i. efektivne mikroorganizme, omogočimo prezračenost tal,  ne teptamo prsti s težkimi stroji, ne gnojimo z umetnimi gnojili, pazimo, da prst ne ostane gola… kar pomeni odločen odklon od večinske kmetijske prakse v smer ekološko sprejemljivih oblik kmetovanja. 
Ob neustreznih kmetijskih praksah so seveda tudi drugi dejavniki, ki vplivajo na življenje v tleh, kakovost tal in količino rodne prsti…

Kratki videi, ki so jih pripravili v FAO, nazorno prikazujejo, zakaj so rodovitna, zdrava tla naše največje bogastvo in kaj lahko kmetje, ljubiteljski vrtnarji in nekmetje skupaj naredimo, da preprečimo onesnaževanje in erozijo tal..

Projekt Varujvodo kot primer dobre prakse pri doseganju ciljev Agende 2030 OZN

K doseganju ciljev Agende 2030 za trajnostni razvoj, ki je bila septembra 2015 sprejeta na vrhu OZN o trajnostnem razvoju, se je zavezala tudi Slovenija.

Agenda 2030 na uravnotežen način povezuje tri dimenzije trajnostnega razvoja – ekonomsko, socialno in okoljsko – in jih prepleta skozi 17 ciljev trajnostnega razvoja, ki jih bo potrebno uresničiti do leta 2030. Pomembna značilnost nove agende je univerzalnost: ob upoštevanju nacionalnih okoliščin bodo njene cilje uresničevale vse države sveta, tako države v razvoju kot tudi razvite države.

Vlada RS je 7. decembra 2017 sprejela Strategijo razvoja Slovenije 2030, krovni razvojni okvir države, ki v ospredje postavlja kakovost življenja za vse. S petimi strateškimi usmeritvami in dvanajstimi medsebojno povezanimi razvojnimi cilji postavlja nove dolgoročne razvojne temelje Slovenije,  z vključevanjem ciljev trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov pa Slovenijo uvršča med države, ki so prepoznale pomen globalne odgovornosti do okolja in družbe.

V 2. poročilu  oz. prostovoljnem nacionalnem pregledu (»Implementacija ciljev trajnostnega razvoja«) je v letu 2020 kot primer dobre prakse v okviru doseganja cilja 6 »Vsem zagotoviti dostop do vode in sanitarne ureditve ter poskrbeti za trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri« so pripravljavci poročila prepoznali tudi projekt »Varujvodo« in v okviru tega tudi naša prizadevanja in rešitve o možnosti ponovne uporabe odpadne vode, predvsem za namakanje.

Na tak način je dano posebno priznanje tudi nevladnim organizacijam, ki smo lahko tudi pomemben člen pri ustvarjanju naše skupne prihodnosti, kar so v sklepnem delu uvoda tega poročila zapisali pripravljavci tega dokumenta: »Z zavedanjem, da smo prav vsi prebivalci Slovenije ključni gradniki naše lastne prihodnosti in ob iskrenem ter aktivnem upoštevanju načela, da se ne sme nikogar puščati ob strani (ang. leaving no one behind) verjamemo, da smo tekom priprave drugega prostovoljnega nacionalnega pregleda doseganja ciljev trajnostnega razvoja uspeli izgraditi trdno skupnost raznolikih deležnikov

Ogled in snemanje hibridne rastlinske čistilne naprave na dan Nature 2000

Na dan Nature 2000 smo ob zaključevanju projekta Varuj vodo otroke iz vasi Brezovska Gora povabili na snemanje hibridne rastlinske čistilne naprave, ki smo jo vzpostavili v okviru navedenega projekta, da bi tudi skozi otroško dojemanje tudi ostalim predstavili pomembnost in potrebnost čiščenja odpadnih voda, starši otrok pa so si lahko tudi bolj podrobno ogledali delovanje te rešitve, ki je koristna in uporabna iz več razlogov: odpadna voda iz gospodinjstev je po principu delovanja močvirij ustrezno prečiščena in tako z njo ne onesnažujemo okolja, kar je za območja Natura 2000 in kraški svet še posebej pomembno; z zajetjem in dodatnim čiščenjem v vodni laguni je omogočena ponovna uporaba odpadne vode – v različne namene, najbolj koristna je za kmetijske namene; tako tudi ne obremenjujemo dodatno virov pitne vode; s posnemanjem narave pa ustvarjamo tudi nove življenjske prostore za različne živali in tako prispevamo tudi k povečanju biotske pestrosti, pa tudi naravnem ravnovesju, biotskemu varstvu na kmetijskih površinah…