Varuj vodo in prihrani

V četrtek, 28. novembra 2019 zvečer smo,  malo tudi ob bok evropskemu tednu zmanjševanja odpadkov, v okviru projekta Varuj vodo izvedli še eno srečanje na temo odpadnih voda iz gospodinjstev v naseljih razpršene poselitve.

Tokrat smo dali poudarek temu, kako je možno s pametnim izločanjem različnih odpadnih snovi v gospodinjske komunalne odpadne vode možno tudi kaj prihraniti v družinskem proračunu (seveda pa je največji prihranek v tem, da ohranjamo neoporečne naravne vire).

Uvodoma je g. Rafael Jurečič, predstavnik Občine Krško, vodilnega partnerja projekta, povzel aktivnosti, kijih izvajamo pri vseh partnerjih projekta, Aleš Levičar iz družbe Kostak d.d., ki je v okviru projekta zaposlen v svetovalni pisarni, namenjeni vsem občanom regije Posavje za svetovanje pri ustrezni izbiri in rabi malih čistilnih naprav, pa je med drugim predstavil največje napake, ki vplivajo na učinkovito delovanje malih čistilnih naprav, bodisi zaradi spuščanja v odpadno vodo neustreznega odpada, bodisi zaradi neustrezne montaže same čistilne naprave. S fotografijami je nazorno ponazoril, kaj se zgodi, če se v čistilni napravi znajdejo olja, solata, higienski robčki, palčke za ušesa… V razpravi pa smo ugotavljali, da v odpadne vode ne sodijo agresivna čistila, ki pomorijo aktivne mikroorganizme, ki prečiščujejo vodo, ravno zaradi teh mikroorganizmov tudi ni priporočljivo večkratno pranje perila dnevno,…

Ker so ena od nezaželenih sestavin odpadne vode tudi različna jedilna olja, smo ob kratki predstavitvi projekta »Olje nekoliko drugače« predstavili tudi posodice za zbiranje odpadnega jedilnega olja, ki so si jih kasneje obiskovalci tudi odnesli domov.

Na koncu je Sašo Obolnar iz Zavoda Svibna predstavil še razloge in potek postavitve hibridne rastlinske čistilne naprave s ciljem zajemanja ustrezno prečiščene odpadne vode za potrebe namakanja kmetijskih površin, posebej pa je izpostavil spodbudne rezultate prvih analiz vzorcev odpadne vode. Ob tem se že pol nekaj mesecih delovanja kaže tudi ugoden vpliv na stanje biotske pestrosti, saj so zlasti ob zadnji gredi začele pojavljati vodne in obvodne živali kot so kačji pastirji, žabe, pa tudi lastovice in netopirji.

Srečanje je cca 20 udeležencev dogodka zaključilo ob okrepčilu in živahni razpravi.

Projekt je sofinanciran s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru 1. poziva LAS Posavje. “

Strokovna ekskurzija po “Zeleni Španiji”

Sredi letošnjega julija smo se odpravili na raziskovalno potepanje po Kantabriji, Asturiji in Galiciji – t.i. “Zeleni Španiji”. Ta predel Španije je znan po marsičem, nas pa je pomaknil zlasti zaradi bogate arheološke dediščine in jam z bogatimi jamskimi poslikavami, ob tem pa tudi zaradi kmetijskega, zlasti sadjarskega dela, znanega tudi pri pridelavi jabolčnikov oz. sidre.  Gre tudi za dežele, ki močno “dišijo” po Keltih, kar nakazuje tudi samo ime Galicije, predvsem pa splošno razširjeno glasbilo – dude. Keltska je tudi sveža zelena pokrajina, ki s strmih vrhov preko  pašnih planin, rodovitnih gričev in številnih rek prehaja s klifi obdane peščene plaže. In ravno v Galiciji smo se udeležili že 41. po vrsti mednarodnega festivala keltske glasbe, v Asturiji  festivala sidre, obiskali številne muzeje pa tudi naravne zanimivosti, med katerimi je gotovo tudi prvi nacionalni park v Evropi – park Picos de Evropa

Marsikaj od videnega bi bilo možno vsaj deloma prenesti tudi v razvoj naše kulturno turistične ponudbe.

Prazgodovinski park Teverga tako prestavlja v evropskem merilu inovativno predstavitev jamske umetnosti iz starejše kamene dobe. Postavili so ga na območju nekdanjih rudnikov sredi planin Asturije, tako da so  rekonstruirali jamske spodmole in jamske poslikave najbolj poznanih jam iz Evrope, s tem presegli omejitev vstopa v posamezne jame in v umetnem okolju omogočili jamsko doživetje. V območju parka se nahaja še objekt, ob tem pa so v naravno okolje umestili še interpretacijski center in center za obiskovalce, na velikih travnatih površinah pa je možno občudovati vrste živali, ki so upodobljene na jamskih slikarijah. Gre sicer že redke avtohtone pasme konj, goveda, pa tudi divjadi. Ideja o “rezervni” Ajdovski jami se je tako hitro porodila…

Sorodne vsebine smo našli tudi v pridelavi jabolčnika, njihove “sidre”, iz katere so prva tako naredili zanimivo zgodbo. Kmalu smo ugotovili, da se naš jabolčnik lahko primerja z njihovim po kvaliteti, morda ga celo preseže, je pa zavest glede konzumiranja te lokalno pridelane osvežilne pijače tam pri vseh generacijah zelo močna. Zanimivo je bilo doživetje tudi njihovega festivala in zlasti način zračenja, gaziranja pijače v kozarcu, pohvale vredne pa je tudi Muzej sidre v Navi, ki omogoča aktivno spremljanje procesa pridelave in življenja s sidro in je z vidika doživetij tudi eden boljših muzejev.

Posebno doživetje je bilo tudi doživetje bilo tudi doživetje vasice treh laži  Santillana del Mar, v neposredni bližini jame Altamire. Kraj je z lepo ohranjenimi in obnovljenimi srednjeveškimi ulicami in objekti pravi živi muzej.

Seveda vse tri navedene dežele, pa še Baskijo bi lahko prišteli, ponujajo še veliko zanimivih, prvinskih doživetij in srečanj z njihovo mistično kulturo, kulinariko, ki jih v nekajdnevni ekskurziji nismo mogli obiskati, in tako čakajo na naslednjo priložnost, morda tudi z bolj intenzivnim pohodništvom ali pa potapljanjem…

S prvim vzorčenjem RČN zaključili 1. fazo projekta “VARUJVODO”

Konec letošnjega maja smo z vzorčenjem gospodinjske odpadne vode na različnih točkah procesa čiščenja v Zavodu Svibna zaključili 1. fazo  projekta oz. operacije »Učinkovito čiščenje odpadnih voda za ohranjanje vodnih virov« oz. z akronimom »Varujvodo“,   pri katerem je Zavod Svibna partner Občini Krško in komunalnim podjetjem iz regije.

V Zavodu Svibna smo  v 1. fazi projekta v več kot 1000 opravljenih prostovoljskih urah  na sedežu zavoda in  jedru območja Natura 2000 Ajdovska jama med drugim postavili pilotno kombinirano rastlinsko čistilno napravo, ki smo je zasnovali iz treh zaporednih gred (vertikalno, horizontalno gredo in prezračevalno vodno laguno). V nadaljnjih mesecih 2. faze do konca maja 2020 bomo v sodelovanju z izbranim pooblaščenim laboratorijem testirali odpadno vodo 6-članskega gospodinjstva na 25 različnih parametrih in tako preverjali ustreznost prečiščene vode za namakanje kmetijskih površin, kar se v sušnih poletnih mesecih  kaže kot zelo primerna rešitev.

Navedena čistilna naprava je rezultat lastnega raziskovanja in dela,  radi pa bomo pridobljena znanja in ugotovitve delili z vsemi zainteresiranimi.

Ogled je možen po vnaprejšnjem dogovoru. Z jesenjo bomo nadaljevali tudi z različnimi izobraževalnimi dogodki.

Projekt je sofinanciran s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru 1. poziva LAS Posavje.



Študijski izlet – od samooskrbe, kulturne dediščine in zdravilnih energij

Člani študijskih krožkov Zavoda Svibna in prijatelji smo se v nedeljo, 12. maja 2019 v okviru svojih izobraževalnih raziskovanj odpravili proti severovzhodu naše dežele.  V prepletu spoznavanja sonaravnih principov samooskrbe ter raziskovanja kulturne dediščine in starega izročila smo tako obiskali Samostan Studenice, katerega naravna znamenitost  je izvir Toplega potoka izpod Boča s konstantno temperaturo okoli 15 ºC tako poleti kot pozimi. Izvir je znan tudi po svoji zdravilnosti, pritegnil je celo stare Rimljane. Kasneje pa je kraj postal znan po ženskem samostanu, kjer so nune dominikanke in kasneje magdalenke  s svojim znanjem in gospodarjenjem kraju prispevale učenost in razcvet.

V sveti Trojici v Slovenskih goricah, nekoč znanem tudi kot Gradišče, pa smo podoživeli romarsko izročilo kraja, slišali legendo o nastanku cerkve, se sprehodili po delu naj tematske poti leta 2015, katere del je tudi trikotna kapelica s posebnimi zdravilnimi močmi. Posebno doživetje pa je bil tudi obisk nekdanje samostanske kleti, prvotno namenjene skladiščenju pridelkov, zdaj  pa je tu občinski protokolarni center, v katerem se skozi leto veliko dogaja, mi pa smo bili deležni pokušine protokolarnih vin. Slišali smo tudi zgodbo o ovtarjih, ki so bili nekoč pomemben člen samooskrbe kraja – zlasti s čuvanjem letine v času zorenja.

Glede sonaravnih in oblik samooskrbe pa nas je na svojem učnem poligonu posebej navdušila ddr. Ana Vovk Korže, ki je svoje posestvo  po principih permakulture in biodinamike lepo zaokrožila tudi v krogotoku snovi in energije. Vsak od udeležencev je pridobil kak nov nasvet in idejo, pa naj si bo za različne vrste gred, kompostna stranišča, izboljšavo prsti,  postavitev zemljanke, jurte, ipd.

Naše nedeljsko druženje smo prepletli tudi z ljudsko pesmijo in ga zaključili polni novih moči.

Več fotoutrinkov >>>

O sadnih drevesih in tehnikah za izboljšanje vida

V četrtek, 25. aprila 2019 smo ob bližnjem dnevu dreves  ponovno gostili Mario Ano Kolman, pisateljico, predavateljico in raziskovalko starih kultur…

Predstavila nam je del zanimivih delček zgodb sadnih dreves, ki jih je objavila v 3. knjigi iz cikla DREVESA – MITI, LEGENDE, ZDRAVILNOST, v kateri posamezna drevesa predstavlja skozi mite in legende, botanični opis, poseben poudarek pa pri vsaki drevesni vrsti daje zdravilnosti sadežev, listov, cvetov, skorje, korenin in semen, kar je podkrepila tudi z navedbo kliničnih študij. Tako smo spoznali, da imamo v naših domačih vrtovih in sadovnjakih učinkovita »zdravila«, ki pomagajo tudi pri zdravljenju onkoloških bolezni. Zanimiva je npr. spregledana domača sliva, ki uravnava krvni tlak in zmanjšuje tveganje za kap, krepi srčne žile, normalizira srčni ritem, krepi kostni mozeg in zmanjšuje tveganje za osteoporozo pri ženskah med menopavzo, sveže in posušene slive obnavljajo in krepijo tudi že poškodovane kosti..

Več si lahko preberete v njenih treh knjigah ali si ogledate videoposnetek >>>.

Naše samooskrbno srečanje pa je dopolnila tudi s predstavitvijo tehnik za boljši vid.  Tudi te si je možno ogledati na videoposnetku >>>.

Dogodek je bil izobraževalnih srečanj študijskih krožkov Zavoda Svibna.

Na dan vode o potencialih odpadne vode na podeželju

Ob mednarodnem dnevu vode, 22. marca 2019, smo na sedežu Zavoda Svibna okviru projekta »Učinkovito čiščenje odpadnih voda za ohranjanje vodnih virov« oz. z akronimom »Varujvodo“, sofinanciranem s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru 1. poziva LAS Posavje,  pripravili prvi javni dogodek  o pomenu ustreznega čiščenja odpadnih voda in njene ponovne uporabe.

Uvodoma smo obiskovalcem predstavili zaključno fazo izgradnje kombinirane rastlinske čistilne naprave, ki nastaja v okviru navedenega projekta, in na kateri se bodo v naslednji fazi izvajala testiranja ustreznosti prečiščene vode za ponovno uporabo v kmetijstvu.

Zbrane je pozdravil tudi g. Rafael Jurečič, predstavnik Občine Krško, ki je vodilni partner projekta, g. Aleš Levičar iz družbe Kostak d.d., ki je tudi eden od partnerjev projekta, pa je nato podrobneje predstavil ostale aktivnosti in cilje projekta, predvsem pa že delujočo svetovalno pisarno, v kateri je občanom na voljo brezplačno svetovanje o učinkovitem čiščenju komunalnih odpadnih voda z malimi komunalnimi čistilnimi napravami (MKČN) na območjih razpršene gradnje, kjer lokalna skupnost ni obvezana zgraditi javni kanalizacijski sistem.

V osrednjem delu dogodka pa je Sašo Obolnar, ki v Zavodu Svibna izvaja večino strokovnega dela na projektu,  predstavil problematiko rabe in dostopnosti vode na podeželju ter tudi opozoril na potencial ter nujnost čiščenja in ponovne rabe ustrezno prečiščene odpadne vode. V Posavju v hribovitih predelih se zlasti kmetijstvo v poletnih mesecih vedno pogosteje sooča s pomanjkanjem vode, ki resno ogroža stabilno pridelavo hrane, vse pogostejši sušni stresi povečujejo požarno ogroženost ter dodatno prizadenejo naravne procese, prostoživeče živali, rastline…

Kot eno od rešitev prilagoditve na posledice podnebnih sprememb tako v Zavodu Svibna razvijamo kombinirano rastlinsko čistilno napravo  z vertikalno in horizontalno gredo ter prezračevalno  vodno laguno, ki naj bi odpadno vodo dovolj prečistila, da bi bila primerna tudi za zalivanje kmetijskih površin. Rešitev bomo preverjali s pomočjo podrobnih analiz, ki jih bo izvajal pooblaščeni laboratorij, z rezultati pa  bomo sproti seznanjali zainteresirano javnost, kateri bomo namenili še nekaj uporabnih delavnic in predstavitev. 

Dejstvo je, da je v naravi vse povezano, tako tudi odpadna in pitna voda. Če želimo ohraniti kvaliteto pitne vode, je med drugim potrebno poskrbeti tudi za ustrezno prečiščenje odpadne vode, zlasti na občutljivih kraških območjih kakršen je tudi osameli kras Krškega gričevja. Z ustreznim prečiščenjem  odpadne vode in njeno ponovno uporabo pa ne vplivamo le zna zmanjšanje onesnaženja vodonosnikov, ampak tudi obremenitev, porabo pitne vode, kar ob ekoloških prinaša tudi pozitivne ekonomske učinke, pa tudi socialne – saj pri uveljavljanju pravice do pitne vode »ne smemo prezreti nikogar«, kot je tudi moto letošnjega mednarodnega dneva vode.  

Ponovili smo tečaj obrezovanja sadnih dreves

Skorajda ob letu osorej, 1. in 2. februarja 2019 smo medse ponovno povabili Matjaža Zupančiča, profesionalnega sadjarja in vrtnarja, avtorja številnih strokovnih člankov, mentorja številnih raziskovalnih projektov, ki nam je v intenzivnem tečaju  obrezovanja sadnih dreves predstavil zgodovino rezi sadnega drevja, njen vpliv na fotosintezo in uspešnost pri pridelavi sadja, fiziološko tehnične zakonitosti in cilje rezi v različnih obdobjih razvoja sadnega drevesa, tehnike oblikovanja krošenj, pa tudi tehnike rezi v posebnih primerih, kot so pomlajevanje, rekonstrukcija in sanacija drevja. Zelo uporabni so bili praktični prikazi rezi in številni odgovori na povsem konkretne praktične rešitve, ki so jih rabili posamezni udeleženci, ti so prišli na tečaj iz različnih krajev Slovenije.

Predstavili pa smo tudi projekt in opremo za obrezovanje  in predelavo sadja, ki smo jo nabavili v okviru projekta »Priložnosti v posavskih tradicionalnih sadovnjakih«.

Tečaj sta soorganizirala Zavod Obilje in Zavod Svibna, ki si vsak zase in družno prizadevata za širitev trajnostnih, sonaravnih praks prehranske samooskrbe.

Več >>>

Najboljše, kar lahko da narava

Letos je bila narava preradodarna, kar smo lahko občudovali v sleherni pokrajini.

Zlasti so poglede privabljala travniška sadna drevesa s svojimi živobarvnimi plodovi.

Da bi tega čudovitega daru narave na travni ruši ostalo in zgnilo čimmanj, smo letos v Zavodu Svibna poleg domačega sadja po hribovitih krajih Posavja  pobrali lep zalogaj starih domačih sort jabolk – od kosmačev, mošanceljev, krivopecljev, carjevičev, bobovcev… in v sodelovanju s Kmetijo Ratajc iz Rovišča pripravili enkraten  sok, ki je zaradi postopka homogenizacije, moten, zato pa zajema več sadnega deleža kot bistri, filtrirani sok.

Sok, ki je brez slehernega agrokemičnega posega, z dreves še skoraj neokrnjene narave, zračnih in sončnih leg, tako vsebuje najboljše, kar lahko da narava.

V zavodu ga ponujamo tudi vsem zainteresiranim, so pa količine omejene.

S to jesensko akcijo nadgrajujemo posavski projekt »Trajnosti sadovnjaki«,  prihodek od prodanega soka pa nam bo zagotovil del sredstev za ostale nepridobitne dejavnosti zavoda, predvsem pa ohranjanje dediščine travniških sadovnjakov.

O temeljih varne prihodnosti

V četrtek, 18. oktobra 2018 smo v Zavodu Svibna s predavanjem Antona Komata »Zemlja, voda, seme« začeli novo sezono izobraževalnih druženj v okviru študijskega krožka “Samooskrbna skupnost”.

Predavanje pa smo povezali tudi s svetovnim dnevom hrane.

Prave hrane – tiste, ki naj bi nam bila zdravilo, imamo tudi v bogatem razvitem svetu vse manj. Postali smo odvisni od velikih korporacij in megamarketov, lastno podedovano zemljo pa prodajamo, pozidujemo, onesnažujemo, izgubljamo varietete tradicionalnih sort kulturnih rastlin, rodovitne prsti je vse manj, voda nam v reguliranih koritih odteka iz pokrajine,… Ob suverenosti pa izgubljamo tudi zdravje, zdravljenje pa ob poceni hrani drago plačujemo…

Rešitve sicer obstajajo, lotiti pa se jih moramo z drugačnim, celostnim pogledom.   Dobrih primerov je tudi v našem prostoru veliko.

V živahni razpravi je bilo izražene veliko volje za spremembe, pa naj gre za pridelavo hrane v lastnem vrtu, kupovanje od sosednih (malih) kmetov, povezovanje v zadruge, zbiranje semen, odločne civilne iniciative…

O inovativnih sonaravnih rešitvah za zdrav pridelek

V okviru srečanj študijskega krožka »Samooskrbna skupnost« smo v torek, 8. maja 2018 zvečer gostili  Dareta Srpčiča, ki že dobro desetletje tudi ob podpori različnih strokovnjakov v okviru več mednarodnih združenj raziskuje encime, mikroorganizme in bakterije v agrikulturi in urbanih naseljih.

Uvodoma nas je seznanil s postopki in namenom uporabe t.i. AMF tehnologije (AMF = Arbuscular mycorrhiza fungus) v kmetijstvu, ki posnema sožitje korenin rastlin in mikoriznih gliv. Glive namesto korenin uporabljajo hife oziroma nitaste tvorbe, ki sestavljajo micelij. Hife so mnogo drobnejše kot korenine, vendar imajo bistveno večjo površino. Ker so ožje, imajo večjo kapilarnost in lahko privzemajo mineralna  hranila iz veliko večje globine in volumna tal. Lažje se izognejo oviram v tleh in pomagajo sprostiti hranljive snovi iz talnih delcev, česar sama rastlina ne more narediti. Rastlina pa glive oskrbijo z dotokom sladkorjev. Na tak način se rastlini koreninski sistem poveča od 100 do 1000-krat oz. pridobi 4- do 5-krat večji volumen tal, iz katerega rastlina preko glive lahko sprejema hranila. Tako je lahko cela rastlina zaradi večje količine vode in hranil bolj razvita, kot bi bila sicer. Njeni plodovi so lahko sočnejši, sama rastlina pa je bolj zdrava in odpornejša na zunanje stresne dejavnike. O mikorizi tudi na >>> .

V nadaljevanju nam je predstavil tudi recepturo in uporabnost »kisik gnojila« oz. kompostnega čaja, ki ga pripravlja s pomočjo učinkovitih mikroorganizmov, ter naravnega škropiva (insekticida, fungicida) in postopke zračnega razmnoževanja rastlin.

Učinkovanje navedenih učinkovin je predstavil s pomočjo kratkih filmov o tovrstnih dobrih praksah iz tujine.

V razpravi smo ugotavljali, da bi bilo potrebno tovrstnih predstavitev in tudi raziskovanj sonaravnih rešitev, ki se prilagajajo spremenjenim okoljskim pogojem, tudi pri nas pospešeno uvajati – tudi v okvirno javne svetovalne službe.