Ponovili smo tečaj obrezovanja sadnih dreves

Skorajda ob letu osorej, 1. in 2. februarja 2019 smo medse ponovno povabili Matjaža Zupančiča, profesionalnega sadjarja in vrtnarja, avtorja številnih strokovnih člankov, mentorja številnih raziskovalnih projektov, ki nam je v intenzivnem tečaju  obrezovanja sadnih dreves predstavil zgodovino rezi sadnega drevja, njen vpliv na fotosintezo in uspešnost pri pridelavi sadja, fiziološko tehnične zakonitosti in cilje rezi v različnih obdobjih razvoja sadnega drevesa, tehnike oblikovanja krošenj, pa tudi tehnike rezi v posebnih primerih, kot so pomlajevanje, rekonstrukcija in sanacija drevja. Zelo uporabni so bili praktični prikazi rezi in številni odgovori na povsem konkretne praktične rešitve, ki so jih rabili posamezni udeleženci, ti so prišli na tečaj iz različnih krajev Slovenije.

Predstavili pa smo tudi projekt in opremo za obrezovanje  in predelavo sadja, ki smo jo nabavili v okviru projekta »Priložnosti v posavskih tradicionalnih sadovnjakih«.

Tečaj sta soorganizirala Zavod Obilje in Zavod Svibna, ki si vsak zase in družno prizadevata za širitev trajnostnih, sonaravnih praks prehranske samooskrbe.

Več >>>

Najboljše, kar lahko da narava

Letos je bila narava preradodarna, kar smo lahko občudovali v sleherni pokrajini.

Zlasti so poglede privabljala travniška sadna drevesa s svojimi živobarvnimi plodovi.

Da bi tega čudovitega daru narave na travni ruši ostalo in zgnilo čimmanj, smo letos v Zavodu Svibna poleg domačega sadja po hribovitih krajih Posavja  pobrali lep zalogaj starih domačih sort jabolk – od kosmačev, mošanceljev, krivopecljev, carjevičev, bobovcev… in v sodelovanju s Kmetijo Ratajc iz Rovišča pripravili enkraten  sok, ki je zaradi postopka homogenizacije, moten, zato pa zajema več sadnega deleža kot bistri, filtrirani sok.

Sok, ki je brez slehernega agrokemičnega posega, z dreves še skoraj neokrnjene narave, zračnih in sončnih leg, tako vsebuje najboljše, kar lahko da narava.

V zavodu ga ponujamo tudi vsem zainteresiranim, so pa količine omejene.

S to jesensko akcijo nadgrajujemo posavski projekt »Trajnosti sadovnjaki«,  prihodek od prodanega soka pa nam bo zagotovil del sredstev za ostale nepridobitne dejavnosti zavoda, predvsem pa ohranjanje dediščine travniških sadovnjakov.

O temeljih varne prihodnosti

V četrtek, 18. oktobra 2018 smo v Zavodu Svibna s predavanjem Antona Komata »Zemlja, voda, seme« začeli novo sezono izobraževalnih druženj v okviru študijskega krožka “Samooskrbna skupnost”.

Predavanje pa smo povezali tudi s svetovnim dnevom hrane.

Prave hrane – tiste, ki naj bi nam bila zdravilo, imamo tudi v bogatem razvitem svetu vse manj. Postali smo odvisni od velikih korporacij in megamarketov, lastno podedovano zemljo pa prodajamo, pozidujemo, onesnažujemo, izgubljamo varietete tradicionalnih sort kulturnih rastlin, rodovitne prsti je vse manj, voda nam v reguliranih koritih odteka iz pokrajine,… Ob suverenosti pa izgubljamo tudi zdravje, zdravljenje pa ob poceni hrani drago plačujemo…

Rešitve sicer obstajajo, lotiti pa se jih moramo z drugačnim, celostnim pogledom.   Dobrih primerov je tudi v našem prostoru veliko.

V živahni razpravi je bilo izražene veliko volje za spremembe, pa naj gre za pridelavo hrane v lastnem vrtu, kupovanje od sosednih (malih) kmetov, povezovanje v zadruge, zbiranje semen, odločne civilne iniciative…

O inovativnih sonaravnih rešitvah za zdrav pridelek

V okviru srečanj študijskega krožka »Samooskrbna skupnost« smo v torek, 8. maja 2018 zvečer gostili  Dareta Srpčiča, ki že dobro desetletje tudi ob podpori različnih strokovnjakov v okviru več mednarodnih združenj raziskuje encime, mikroorganizme in bakterije v agrikulturi in urbanih naseljih.

Uvodoma nas je seznanil s postopki in namenom uporabe t.i. AMF tehnologije (AMF = Arbuscular mycorrhiza fungus) v kmetijstvu, ki posnema sožitje korenin rastlin in mikoriznih gliv. Glive namesto korenin uporabljajo hife oziroma nitaste tvorbe, ki sestavljajo micelij. Hife so mnogo drobnejše kot korenine, vendar imajo bistveno večjo površino. Ker so ožje, imajo večjo kapilarnost in lahko privzemajo mineralna  hranila iz veliko večje globine in volumna tal. Lažje se izognejo oviram v tleh in pomagajo sprostiti hranljive snovi iz talnih delcev, česar sama rastlina ne more narediti. Rastlina pa glive oskrbijo z dotokom sladkorjev. Na tak način se rastlini koreninski sistem poveča od 100 do 1000-krat oz. pridobi 4- do 5-krat večji volumen tal, iz katerega rastlina preko glive lahko sprejema hranila. Tako je lahko cela rastlina zaradi večje količine vode in hranil bolj razvita, kot bi bila sicer. Njeni plodovi so lahko sočnejši, sama rastlina pa je bolj zdrava in odpornejša na zunanje stresne dejavnike. O mikorizi tudi na >>> .

V nadaljevanju nam je predstavil tudi recepturo in uporabnost »kisik gnojila« oz. kompostnega čaja, ki ga pripravlja s pomočjo učinkovitih mikroorganizmov, ter naravnega škropiva (insekticida, fungicida) in postopke zračnega razmnoževanja rastlin.

Učinkovanje navedenih učinkovin je predstavil s pomočjo kratkih filmov o tovrstnih dobrih praksah iz tujine.

V razpravi smo ugotavljali, da bi bilo potrebno tovrstnih predstavitev in tudi raziskovanj sonaravnih rešitev, ki se prilagajajo spremenjenim okoljskim pogojem, tudi pri nas pospešeno uvajati – tudi v okvirno javne svetovalne službe.

Osvežili in pridobili nova znanja o obrezovanju sadnih dreves

Tik pred začetkom spomladanskega obrezovanja sadnih dreves (ki se zaradi dolge zime malo zamuja), smo v sodelovanju z Zavodom Obilje z Rožnega organizirali dvodnevni tečaj obrezovanja sadnih dreves, ki ga je vodil Matjaž Zupančič. Tako so nekateri udeleženci nadgradili, mnogi pa se prvič srečali s tem kompleksnim znanjem  in veščinami, ki bistveno pripomorejo, da smo na koncu zadovoljni s svojim pridelkom.

Pri tem nam je uvodoma omogočil kratek vpogled v zgodovino obrezovanja in različne »šole«, načine obrezovanja. Bistveno pri tem je razumevanje, kako z obrezovanjem  vplivamo na fotosintezo, kakšne so fiziološke tehnične zakonitosti… Predstavil je tehnike rezi glede na vrsto, sorto, starost in stanje sadnih dreves … Predvsem pa so bili zelo uporabni praktični prikaz rezi in številni odgovori na povsem konkretne praktične rešitve, ki so jih rabili posamezni udeleženci.

Čeprav je bil poudarek na obrezovanju sadnih dreves, pa smo ob tem prejeli še kup praktičnih nasvetov… Kot odlično sonaravno rešitev je tako pri dobavi, sproščanju  potrebnih hranil v zemlji kot zaščiti pred škodljivi je izpostavil koristne efektivne mikroorganizme.

Predstavili pa smo tudi projekt in opremo za obrezovanje  in predelavo sadja, ki smo jo nabavili v okviru projekta »Priložnosti v posavskih tradicionalnih sadovnjakih«.

Ob letu osorej se ponovno srečamo in preverimo rezultate, hkrati pa osvežimo svoje znanje.

Sanja Lončar o tem, kako od rastlin pridobiti 1000-krat več

V torek, 20. februarja 2018 smo v okviru odprtih srečanj študijskega krožka »Samooskrbna skupnost« gostili priznano predavateljico, avtorico različnih knjig in prispevkov Sanjo Lončar. Manj ugodne vremenske razmere 40 udeležencev niso odvrnile od obiska, veliko pa smo jih morali zaradi premajhnega prostora tudi zavrniti.

Ta odziv kaže na izredne potrebe po pridobivanju pravih informacij in znanj, ki se tičejo našega zdravja in kvalitetnega sobivanja. V tokratnem predavanju »Kako od rastlin pridobiti 1000-krat več«, nas je seznanila s prakso različnih zeliščarjev in sodobnimi dognanji o tem, kaj vse vpliva na učinkovanje in kvaliteto zaužite hrane, zlasti zelišč in kako lahko to učinkovanje potisočerimo.

Na učinkovanje začimb in zelišč seveda vpliva več dejavnikov – od časa nabiranja (glede na dozorelost rastline in tudi konstelacij planetov), medija, v katerem pripravimo zdravilno rastlino, mešanic z ostalimi začimbami oz. rastlinami, predvsem pa je pri vsem ves čas bistven odnos, namen in naše miselno, čustveno stanje.  Na primeru raziskav o spominu vode je predavateljica ponazorila, kako naše misli učinkujejo na naše telo in tudi na vse, s čimer rokujemo – tudi z zdravilnimi rastlinami, pa naj gre za nabiranje, pripravo ali uživanje le-teh.  Ob tem nas je tudi spodbudila, da bolj prevzamemo odgovornost za lastno zdravje in počutje ter se, s ciljem, da bi res dobili od rastlin in hrane, ki jo zaužijemo, čimveč, tudi sami čimbolj aktivni.

S Sanjo Lončar zaradi velikega zanimanja načrtujemo podobno srečanje izvesti tudi v jesenskem terminu.

Mineral za večjo odpornost rastlin tudi v naših sadovnjakih

V četrtek, 25. januarja 2018 smo v okviru študijskega krožka Samookrbna skupnost gostili univ. dipl. inž. agronomije Primoža Dececco in Tatjano Rupnik iz podjetja AS AN d.o.o.,  ki je razvilo eno od učinkovitejših sredstev za krepitev rastlin, Mineral, testirano tudi v sodelovanju z Biotehniško fakulteto iz Ljubljane, predvsem pa se z odličnimi rezultati na osnovi rabe le-tega pohvali vse več kmetov. Ker gre za povsem naravno sredstvo, je dovoljeno tudi v ekološkem kmetijstvu (certificirano pri pooblaščenem certifikacijskem organu).

Mineral krepi vse vrste rastlin in jim dviguje odpornost proti boleznim in škodljivcem, okoljskim stresom kot so suša, vročina, zmrzal, veter, toča. Mineral ni fitofarmacevtsko sredstvo, zato ne deluje neposredno na bolezen ali škodljivca, pač pa pomaga rastlini, da si zgradi svoj lastni obrambni sistem, npr. tršo in debelejšo povrhnjico listov. Zaradi tega traja dlje časa, da jo lahko bolezni ali škodljivci napadejo in povzročijo škodo.

Obstaja več izvedb Minerala, eni so potrebni ob začetni rasti rastlin (setvi, pikiranju, sajenju, zagonu rasti), ostali pa podpirajo odpornost rastline proti različnim boleznim in škodljivcem.

Z uporabo Minerala zmanjšamo zalivanje z vodo, ker se ta dlje časa uspešno zadržuje v tleh v območju korenin in v samih koreninah. Na ta način bistveno zmanjšamo dehidracijo rastlin in zemlje, obenem znižamo stroške in premišljeno ravnamo s pitno vodo.

V razpravi z gostoma smo izvedeli še več podrobnosti o koristnih učinkih navedenega pripravka in načinih uporabe za posamezne vrste rastlin, pri tem pa sta poudarila, da sta za vse nasvete in spremljanje testiranja uporabnosti ves čas na voljo.  Za nameček smo vsi prisotni prejeli po nekaj litrov pripravka Mineral zeleni, ki bo prav prišel ob setvi in sajenju, odločili pa smo se tudi za skupno naročilo ostalih pripravkov, zlasti za potrebe v sadjarstvu. Vabljeni, da se pridružite tudi ostali zainteresirani, tudi na ogled testiranj.

Več o Mineralu >>>

Ogled predelovalnice sadja na Rovišču

Sadjarski del članstva Zavoda Svibna si je v četrtek, 12. oktobra 2017, v okviru spoznavanja dobrih lokalnih sadjarskih praks, ogledal linijo za predelavo sadja v sokove Ratajčevih z Rovišča pri Studencu. V povsem novem objektu so s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja umestili vso potrebno opremo ( pralni stroj za jabolka, mlin za jabolka, tračno stiskalnico, cisterne, pasterizator, polnilec v steklenice,….), s pomočjo katere lahko proizvede cca 500 l soka na uro.

Njihova odlična posebnost je večkrat nagrajeni motni jabolčni sok, ki ga pripravijo s homogenizatorjem, začeli pa so tudi s proizvodnjo penečih jabolčnih vin.

Tehnološkemu delu, ki ga ob lastni proizvodnji namenjajo kot storitev tudi drugih zainteresiranim, bodo pridali še manipulativnega, v katerem bo prostor tudi za degustacije in trgovino

Gospodar, Jože Ratajc, ki ima na področju sadjarstva dolgoletne strokovne izkušnje, je ob ogledu  podal tudi precej zanimivih nasvetov glede samega sadjarstva kot predelave sadja.

Krožkarji v nasadu marelic na Trški Gori

V četrtek, 28. septembra 2017 popoldan smo člani sadjarskega študijskega krožka obiskali Radejeve na Trški Gori, kjer imajo v ekološke kmetije tudi precejšen nasad marelic, ki ga sestavlja okoli 300 dreves blizu 30 različnih sort – od najbolj zgodnih pa do poznih, septembrskih. Odprto je delil z nami svoje bogate izkušnje in pri tem ponovil staro pravilo, da je za zdravo in rodovitno drevo potrebno dovolj hranilnih snovi in vode ter zračnost. Ni nepomembna tudi lega, ki se kot bolj ugodno zadnja leta izpostavlja severna, a  dobro osvetljena, zelo pomembno je tudi okopavanje mladih dreves, ki jih je dobro saditi v velike jame.

S septembrskim srečanjem smo tako zaključili izobraževalno sezono 2016/17, v okviru katere smo gostili različne domače strokovnjake, ogledali pa smo dobre praks etudi drugod. S srečanji pa nadaljujemo tudi v prihodnje – oktobra na temo sadnih sokov, in šampanjcev.

Sadje v turistični ponudbi in samooskrbi

V okviru Zelenega festivala 2017 in srečanj študijskega krožka “Trajnostno sadjarjenje v sadjarski skupnosti”smo v četrtek, 6. aprila 2017 gostili svetovalca za sadjarstvo Janeza Gačnika, ki je desetletja nazaj skupaj s pokojnim Francijem Kotarjem po Slovenji začel obujati travniške sadovnjake.

Tokrat je zbranim ponovno izpostavil pomen travniških sadovnjakov, predvsem pa se je osredotočil, na to, kje vse so  priložnosti za umestitev sadja iz travniških sadovnjakov v turistično ponudbo, pa naj si gre za izdelke iz sadja, sadovnjake kot učna mesta, prostor počitka in sprostitve ipd.

Seveda pa ni kvalitetne ponudbe brez kvalitetne vzgoje in nege dreves. Pri tem je za travniška visokodebelna drevesa zlasti pomembno ustrezno obrezovanje in tudi gnojenje. Zaradi same zasnove travniških sadovnjakov, kjer je ob večnamenski rabi poseben poudarek tudi na biotski pestrosti,  tudi narava sama poskrbi za ravnovesje škodljivcev in je tako je pridelek že v izhodišču manj obremenjen z zdravju škodljivimi zaščitnimi sredstvi.  Posamezne stare sorte sadnih dreves imajo v sadju tudi  boljše razmerje kislin in sladkorjev , ostalih mineralov in vitaminov kot pri ostalih sortah, k čemer dodatno pripomore tudi sama zasnova, rast  v zemljo in nebo razvejanega drevesa.

Priložnost je veliko,  tudi veliko je že tovrstnih iniciativ po Sloveniji, predvsem za manjše  sadjarje pa velja povezovanje in tudi graditev kvalitete,  za kar si prizadevajo tudi v Zvezi sadjarskih društev Slovenije. V razpravi je tekla beseda tudi o priložnosti sadnih vin, ki po izračunih dajejo tudi največji izkupiček na kilogram pobranega sadja.

Dogodek smo posvetili dnevu Zemlje, dnevu dreves in letu trajnostnega turizma za razvoj, sofinancirala ga je tudi Občina Krško.