S prvim vzorčenjem RČN zaključili 1. fazo projekta “VARUJVODO”

Konec letošnjega maja smo z vzorčenjem gospodinjske odpadne vode na različnih točkah procesa čiščenja v Zavodu Svibna zaključili 1. fazo  projekta oz. operacije »Učinkovito čiščenje odpadnih voda za ohranjanje vodnih virov« oz. z akronimom »Varujvodo“,   pri katerem je Zavod Svibna partner Občini Krško in komunalnim podjetjem iz regije.

V Zavodu Svibna smo  v 1. fazi projekta v več kot 1000 opravljenih prostovoljskih urah  na sedežu zavoda in  jedru območja Natura 2000 Ajdovska jama med drugim postavili pilotno kombinirano rastlinsko čistilno napravo, ki smo je zasnovali iz treh zaporednih gred (vertikalno, horizontalno gredo in prezračevalno vodno laguno). V nadaljnjih mesecih 2. faze do konca maja 2020 bomo v sodelovanju z izbranim pooblaščenim laboratorijem testirali odpadno vodo 6-članskega gospodinjstva na 25 različnih parametrih in tako preverjali ustreznost prečiščene vode za namakanje kmetijskih površin, kar se v sušnih poletnih mesecih  kaže kot zelo primerna rešitev.

Navedena čistilna naprava je rezultat lastnega raziskovanja in dela,  radi pa bomo pridobljena znanja in ugotovitve delili z vsemi zainteresiranimi.

Ogled je možen po vnaprejšnjem dogovoru. Z jesenjo bomo nadaljevali tudi z različnimi izobraževalnimi dogodki.

Projekt je sofinanciran s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru 1. poziva LAS Posavje.



Študijski izlet – od samooskrbe, kulturne dediščine in zdravilnih energij

Člani študijskih krožkov Zavoda Svibna in prijatelji smo se v nedeljo, 12. maja 2019 v okviru svojih izobraževalnih raziskovanj odpravili proti severovzhodu naše dežele.  V prepletu spoznavanja sonaravnih principov samooskrbe ter raziskovanja kulturne dediščine in starega izročila smo tako obiskali Samostan Studenice, katerega naravna znamenitost  je izvir Toplega potoka izpod Boča s konstantno temperaturo okoli 15 ºC tako poleti kot pozimi. Izvir je znan tudi po svoji zdravilnosti, pritegnil je celo stare Rimljane. Kasneje pa je kraj postal znan po ženskem samostanu, kjer so nune dominikanke in kasneje magdalenke  s svojim znanjem in gospodarjenjem kraju prispevale učenost in razcvet.

V sveti Trojici v Slovenskih goricah, nekoč znanem tudi kot Gradišče, pa smo podoživeli romarsko izročilo kraja, slišali legendo o nastanku cerkve, se sprehodili po delu naj tematske poti leta 2015, katere del je tudi trikotna kapelica s posebnimi zdravilnimi močmi. Posebno doživetje pa je bil tudi obisk nekdanje samostanske kleti, prvotno namenjene skladiščenju pridelkov, zdaj  pa je tu občinski protokolarni center, v katerem se skozi leto veliko dogaja, mi pa smo bili deležni pokušine protokolarnih vin. Slišali smo tudi zgodbo o ovtarjih, ki so bili nekoč pomemben člen samooskrbe kraja – zlasti s čuvanjem letine v času zorenja.

Glede sonaravnih in oblik samooskrbe pa nas je na svojem učnem poligonu posebej navdušila ddr. Ana Vovk Korže, ki je svoje posestvo  po principih permakulture in biodinamike lepo zaokrožila tudi v krogotoku snovi in energije. Vsak od udeležencev je pridobil kak nov nasvet in idejo, pa naj si bo za različne vrste gred, kompostna stranišča, izboljšavo prsti,  postavitev zemljanke, jurte, ipd.

Naše nedeljsko druženje smo prepletli tudi z ljudsko pesmijo in ga zaključili polni novih moči.

Več fotoutrinkov >>>

O sadnih drevesih in tehnikah za izobljšanje vida

V četrtek, 25. aprila 2019 smo ob bližnjem dnevu dreves  ponovno gostili Mario Ano Kolman, pisateljico, predavateljico in raziskovalko starih kultur…

Predstavila nam je del zanimivih delček zgodb sadnih dreves, ki jih je objavila v 3. knjigi iz cikla DREVESA – MITI, LEGENDE, ZDRAVILNOST, v kateri posamezna drevesa predstavlja skozi mite in legende, botanični opis, poseben poudarek pa pri vsaki drevesni vrsti daje zdravilnosti sadežev, listov, cvetov, skorje, korenin in semen, kar je podkrepila tudi z navedbo kliničnih študij. Tako smo spoznali, da imamo v naših domačih vrtovih in sadovnjakih učinkovita »zdravila«, ki pomagajo tudi pri zdravljenju onkoloških bolezni. Zanimiva je npr. spregledana domača sliva, ki uravnava krvni tlak in zmanjšuje tveganje za kap, krepi srčne žile, normalizira srčni ritem, krepi kostni mozeg in zmanjšuje tveganje za osteoporozo pri ženskah med menopavzo, sveže in posušene slive obnavljajo in krepijo tudi že poškodovane kosti..

Več si lahko preberete v njenih treh knjigah ali si ogledate videoposnetek >>>.

Naše samooskrbno srečanje pa je dopolnila tudi s predstavitvijo tehnik za boljši vid.  Tudi te si je možno ogledati na videoposnetku >>>.

Dogodek je bil izobraževalnih srečanj študijskih krožkov Zavoda Svibna.

Na dan vode o potencialih odpadne vode na podeželju

Ob mednarodnem dnevu vode, 22. marca 2019, smo na sedežu Zavoda Svibna okviru projekta »Učinkovito čiščenje odpadnih voda za ohranjanje vodnih virov« oz. z akronimom »Varujvodo“, sofinanciranem s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru 1. poziva LAS Posavje,  pripravili prvi javni dogodek  o pomenu ustreznega čiščenja odpadnih voda in njene ponovne uporabe.

Uvodoma smo obiskovalcem predstavili zaključno fazo izgradnje kombinirane rastlinske čistilne naprave, ki nastaja v okviru navedenega projekta, in na kateri se bodo v naslednji fazi izvajala testiranja ustreznosti prečiščene vode za ponovno uporabo v kmetijstvu.

Zbrane je pozdravil tudi g. Rafael Jurečič, predstavnik Občine Krško, ki je vodilni partner projekta, g. Aleš Levičar iz družbe Kostak d.d., ki je tudi eden od partnerjev projekta, pa je nato podrobneje predstavil ostale aktivnosti in cilje projekta, predvsem pa že delujočo svetovalno pisarno, v kateri je občanom na voljo brezplačno svetovanje o učinkovitem čiščenju komunalnih odpadnih voda z malimi komunalnimi čistilnimi napravami (MKČN) na območjih razpršene gradnje, kjer lokalna skupnost ni obvezana zgraditi javni kanalizacijski sistem.

V osrednjem delu dogodka pa je Sašo Obolnar, ki v Zavodu Svibna izvaja večino strokovnega dela na projektu,  predstavil problematiko rabe in dostopnosti vode na podeželju ter tudi opozoril na potencial ter nujnost čiščenja in ponovne rabe ustrezno prečiščene odpadne vode. V Posavju v hribovitih predelih se zlasti kmetijstvo v poletnih mesecih vedno pogosteje sooča s pomanjkanjem vode, ki resno ogroža stabilno pridelavo hrane, vse pogostejši sušni stresi povečujejo požarno ogroženost ter dodatno prizadenejo naravne procese, prostoživeče živali, rastline…

Kot eno od rešitev prilagoditve na posledice podnebnih sprememb tako v Zavodu Svibna razvijamo kombinirano rastlinsko čistilno napravo  z vertikalno in horizontalno gredo ter prezračevalno  vodno laguno, ki naj bi odpadno vodo dovolj prečistila, da bi bila primerna tudi za zalivanje kmetijskih površin. Rešitev bomo preverjali s pomočjo podrobnih analiz, ki jih bo izvajal pooblaščeni laboratorij, z rezultati pa  bomo sproti seznanjali zainteresirano javnost, kateri bomo namenili še nekaj uporabnih delavnic in predstavitev. 

Dejstvo je, da je v naravi vse povezano, tako tudi odpadna in pitna voda. Če želimo ohraniti kvaliteto pitne vode, je med drugim potrebno poskrbeti tudi za ustrezno prečiščenje odpadne vode, zlasti na občutljivih kraških območjih kakršen je tudi osameli kras Krškega gričevja. Z ustreznim prečiščenjem  odpadne vode in njeno ponovno uporabo pa ne vplivamo le zna zmanjšanje onesnaženja vodonosnikov, ampak tudi obremenitev, porabo pitne vode, kar ob ekoloških prinaša tudi pozitivne ekonomske učinke, pa tudi socialne – saj pri uveljavljanju pravice do pitne vode »ne smemo prezreti nikogar«, kot je tudi moto letošnjega mednarodnega dneva vode.  

Ponovili smo tečaj obrezovanja sadnih dreves

Skorajda ob letu osorej, 1. in 2. februarja 2019 smo medse ponovno povabili Matjaža Zupančiča, profesionalnega sadjarja in vrtnarja, avtorja številnih strokovnih člankov, mentorja številnih raziskovalnih projektov, ki nam je v intenzivnem tečaju  obrezovanja sadnih dreves predstavil zgodovino rezi sadnega drevja, njen vpliv na fotosintezo in uspešnost pri pridelavi sadja, fiziološko tehnične zakonitosti in cilje rezi v različnih obdobjih razvoja sadnega drevesa, tehnike oblikovanja krošenj, pa tudi tehnike rezi v posebnih primerih, kot so pomlajevanje, rekonstrukcija in sanacija drevja. Zelo uporabni so bili praktični prikazi rezi in številni odgovori na povsem konkretne praktične rešitve, ki so jih rabili posamezni udeleženci, ti so prišli na tečaj iz različnih krajev Slovenije.

Predstavili pa smo tudi projekt in opremo za obrezovanje  in predelavo sadja, ki smo jo nabavili v okviru projekta »Priložnosti v posavskih tradicionalnih sadovnjakih«.

Tečaj sta soorganizirala Zavod Obilje in Zavod Svibna, ki si vsak zase in družno prizadevata za širitev trajnostnih, sonaravnih praks prehranske samooskrbe.

Več >>>

Najboljše, kar lahko da narava

Letos je bila narava preradodarna, kar smo lahko občudovali v sleherni pokrajini.

Zlasti so poglede privabljala travniška sadna drevesa s svojimi živobarvnimi plodovi.

Da bi tega čudovitega daru narave na travni ruši ostalo in zgnilo čimmanj, smo letos v Zavodu Svibna poleg domačega sadja po hribovitih krajih Posavja  pobrali lep zalogaj starih domačih sort jabolk – od kosmačev, mošanceljev, krivopecljev, carjevičev, bobovcev… in v sodelovanju s Kmetijo Ratajc iz Rovišča pripravili enkraten  sok, ki je zaradi postopka homogenizacije, moten, zato pa zajema več sadnega deleža kot bistri, filtrirani sok.

Sok, ki je brez slehernega agrokemičnega posega, z dreves še skoraj neokrnjene narave, zračnih in sončnih leg, tako vsebuje najboljše, kar lahko da narava.

V zavodu ga ponujamo tudi vsem zainteresiranim, so pa količine omejene.

S to jesensko akcijo nadgrajujemo posavski projekt »Trajnosti sadovnjaki«,  prihodek od prodanega soka pa nam bo zagotovil del sredstev za ostale nepridobitne dejavnosti zavoda, predvsem pa ohranjanje dediščine travniških sadovnjakov.

O temeljih varne prihodnosti

V četrtek, 18. oktobra 2018 smo v Zavodu Svibna s predavanjem Antona Komata »Zemlja, voda, seme« začeli novo sezono izobraževalnih druženj v okviru študijskega krožka “Samooskrbna skupnost”.

Predavanje pa smo povezali tudi s svetovnim dnevom hrane.

Prave hrane – tiste, ki naj bi nam bila zdravilo, imamo tudi v bogatem razvitem svetu vse manj. Postali smo odvisni od velikih korporacij in megamarketov, lastno podedovano zemljo pa prodajamo, pozidujemo, onesnažujemo, izgubljamo varietete tradicionalnih sort kulturnih rastlin, rodovitne prsti je vse manj, voda nam v reguliranih koritih odteka iz pokrajine,… Ob suverenosti pa izgubljamo tudi zdravje, zdravljenje pa ob poceni hrani drago plačujemo…

Rešitve sicer obstajajo, lotiti pa se jih moramo z drugačnim, celostnim pogledom.   Dobrih primerov je tudi v našem prostoru veliko.

V živahni razpravi je bilo izražene veliko volje za spremembe, pa naj gre za pridelavo hrane v lastnem vrtu, kupovanje od sosednih (malih) kmetov, povezovanje v zadruge, zbiranje semen, odločne civilne iniciative…

O inovativnih sonaravnih rešitvah za zdrav pridelek

V okviru srečanj študijskega krožka »Samooskrbna skupnost« smo v torek, 8. maja 2018 zvečer gostili  Dareta Srpčiča, ki že dobro desetletje tudi ob podpori različnih strokovnjakov v okviru več mednarodnih združenj raziskuje encime, mikroorganizme in bakterije v agrikulturi in urbanih naseljih.

Uvodoma nas je seznanil s postopki in namenom uporabe t.i. AMF tehnologije (AMF = Arbuscular mycorrhiza fungus) v kmetijstvu, ki posnema sožitje korenin rastlin in mikoriznih gliv. Glive namesto korenin uporabljajo hife oziroma nitaste tvorbe, ki sestavljajo micelij. Hife so mnogo drobnejše kot korenine, vendar imajo bistveno večjo površino. Ker so ožje, imajo večjo kapilarnost in lahko privzemajo mineralna  hranila iz veliko večje globine in volumna tal. Lažje se izognejo oviram v tleh in pomagajo sprostiti hranljive snovi iz talnih delcev, česar sama rastlina ne more narediti. Rastlina pa glive oskrbijo z dotokom sladkorjev. Na tak način se rastlini koreninski sistem poveča od 100 do 1000-krat oz. pridobi 4- do 5-krat večji volumen tal, iz katerega rastlina preko glive lahko sprejema hranila. Tako je lahko cela rastlina zaradi večje količine vode in hranil bolj razvita, kot bi bila sicer. Njeni plodovi so lahko sočnejši, sama rastlina pa je bolj zdrava in odpornejša na zunanje stresne dejavnike. O mikorizi tudi na >>> .

V nadaljevanju nam je predstavil tudi recepturo in uporabnost »kisik gnojila« oz. kompostnega čaja, ki ga pripravlja s pomočjo učinkovitih mikroorganizmov, ter naravnega škropiva (insekticida, fungicida) in postopke zračnega razmnoževanja rastlin.

Učinkovanje navedenih učinkovin je predstavil s pomočjo kratkih filmov o tovrstnih dobrih praksah iz tujine.

V razpravi smo ugotavljali, da bi bilo potrebno tovrstnih predstavitev in tudi raziskovanj sonaravnih rešitev, ki se prilagajajo spremenjenim okoljskim pogojem, tudi pri nas pospešeno uvajati – tudi v okvirno javne svetovalne službe.

Osvežili in pridobili nova znanja o obrezovanju sadnih dreves

Tik pred začetkom spomladanskega obrezovanja sadnih dreves (ki se zaradi dolge zime malo zamuja), smo v sodelovanju z Zavodom Obilje z Rožnega organizirali dvodnevni tečaj obrezovanja sadnih dreves, ki ga je vodil Matjaž Zupančič. Tako so nekateri udeleženci nadgradili, mnogi pa se prvič srečali s tem kompleksnim znanjem  in veščinami, ki bistveno pripomorejo, da smo na koncu zadovoljni s svojim pridelkom.

Pri tem nam je uvodoma omogočil kratek vpogled v zgodovino obrezovanja in različne »šole«, načine obrezovanja. Bistveno pri tem je razumevanje, kako z obrezovanjem  vplivamo na fotosintezo, kakšne so fiziološke tehnične zakonitosti… Predstavil je tehnike rezi glede na vrsto, sorto, starost in stanje sadnih dreves … Predvsem pa so bili zelo uporabni praktični prikaz rezi in številni odgovori na povsem konkretne praktične rešitve, ki so jih rabili posamezni udeleženci.

Čeprav je bil poudarek na obrezovanju sadnih dreves, pa smo ob tem prejeli še kup praktičnih nasvetov… Kot odlično sonaravno rešitev je tako pri dobavi, sproščanju  potrebnih hranil v zemlji kot zaščiti pred škodljivi je izpostavil koristne efektivne mikroorganizme.

Predstavili pa smo tudi projekt in opremo za obrezovanje  in predelavo sadja, ki smo jo nabavili v okviru projekta »Priložnosti v posavskih tradicionalnih sadovnjakih«.

Ob letu osorej se ponovno srečamo in preverimo rezultate, hkrati pa osvežimo svoje znanje.

Sanja Lončar o tem, kako od rastlin pridobiti 1000-krat več

V torek, 20. februarja 2018 smo v okviru odprtih srečanj študijskega krožka »Samooskrbna skupnost« gostili priznano predavateljico, avtorico različnih knjig in prispevkov Sanjo Lončar. Manj ugodne vremenske razmere 40 udeležencev niso odvrnile od obiska, veliko pa smo jih morali zaradi premajhnega prostora tudi zavrniti.

Ta odziv kaže na izredne potrebe po pridobivanju pravih informacij in znanj, ki se tičejo našega zdravja in kvalitetnega sobivanja. V tokratnem predavanju »Kako od rastlin pridobiti 1000-krat več«, nas je seznanila s prakso različnih zeliščarjev in sodobnimi dognanji o tem, kaj vse vpliva na učinkovanje in kvaliteto zaužite hrane, zlasti zelišč in kako lahko to učinkovanje potisočerimo.

Na učinkovanje začimb in zelišč seveda vpliva več dejavnikov – od časa nabiranja (glede na dozorelost rastline in tudi konstelacij planetov), medija, v katerem pripravimo zdravilno rastlino, mešanic z ostalimi začimbami oz. rastlinami, predvsem pa je pri vsem ves čas bistven odnos, namen in naše miselno, čustveno stanje.  Na primeru raziskav o spominu vode je predavateljica ponazorila, kako naše misli učinkujejo na naše telo in tudi na vse, s čimer rokujemo – tudi z zdravilnimi rastlinami, pa naj gre za nabiranje, pripravo ali uživanje le-teh.  Ob tem nas je tudi spodbudila, da bolj prevzamemo odgovornost za lastno zdravje in počutje ter se, s ciljem, da bi res dobili od rastlin in hrane, ki jo zaužijemo, čimveč, tudi sami čimbolj aktivni.

S Sanjo Lončar zaradi velikega zanimanja načrtujemo podobno srečanje izvesti tudi v jesenskem terminu.