Ajdi in megaliti

Ajdi naj bi bili z megaliti (velikimi kamnitimi strukturami) močno povezani – po enih virih naj bi bili njihovi graditelji, po drugih pa megaliti predstavljajo zaklete, okamenele velikane – Ajde. Nekaj tovrstnih megalitov smo v Posavju našli, ker pa nas zanima tudi, kako je drugod, smo se v okviru študijskega krožka projekta Ajdi! v nedeljo, 8. maja 2022, odpravili na Kozjansko – na obisk megalitov Žusma. Tam nas je prijazno sprejela domačinka Andreja Križan Lipnik, avtorica knjige Nove zgodbe Žusma, in nas po gozdnem in deloma travnatem pobočju Žusma popeljala med megaliti in z nami delila številne zanimive zgodbe. Polni sveže energije smo zaključili pri Stolpu ljubezni – z obilno malico in čudovitim razgledom.

Nastaja kratek film o Ajdovski jami

V okviru projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja nastaja še kratek igrano dokumentarni film o Ajdovski jami pri Nemški, ob tem pa še virtualni sprehod po lokaciji, ki bo omogočil spoznavanje zanimivosti Ajdovske jame in njene okolice tudi na daljavo, predvsem pa – ker doživetja v živo ne more nič nadomestiti – vabil k obisku. Film in snemanje je v okviru projekta naročila Mestna občina Krško, prostovoljci Zavoda Svibna pa sodelujemo pri zasnovi scenarija, povezovanju s strokovnjaki, raziskovalci z različnih strokovnih področij (arheologije, narave, geomantije), zagotavljamo rekvizite in sodelujemo kot statisti, igralci pri igranih vložkih…

V torek, 12. aprila 2022, smo ob strokovni podpori upokojene arheologinje Milene Hrovat, ki o Ajdovski jami pripravlja monografijo, in arheologinje Posavskega muzeja Brežice, Jane Puhar, posneli prizor vnovičnega pokopa v Ajdovski jami (iz obdobja mlajše kamene dobe in bakrene dobe – t.j. 4400 pr. n.št. – do 3300 pr.n.št.). Poleg replik smo posneli tudi originalne najdbe iz jame iz navedenega obdobja, ki sta jih zagotovili obe arheologinji in tudi postavili prikaz odkritega groba. Milena Horvat, ki je v okviru Inštituta za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani vodila večletna arheološka izkopavanja v Ajdovski jami, pa je za film dala še kratko izjavo.

Nadaljevanje sledi…

Fotografije: Jana Puhar, Bernardka Zorko

Kulinarično raziskovanje ajdovskih časov

V okviru projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja smo 6.4.2022 spoznavali življenje Ajdov, naših pradavnih prednikov, tudi skozi kulinariko. Partner projekta, Gostinsko podjetje Sevnica d.o.o – Hotel Ajdovec, je v sodelovanju s Polono Janežič, arheologinjo in organizatorko poslovanja v gostinstvu, organiziral delavnico priprave t.i. »ajdovskih jedi«. Ta je bila namenjena gostincem in ostalim, ki jim je priprava prazgodovinskih jedi posloven ali ljubiteljski izziv. Pripravljene jedi so bile ob zaključku delavnice predstavljene tudi zainteresiranim obiskovalcem, ki so bili nad pestrostjo jedi in okusi navdušeni.

V Hotelu Ajdovec so v l. 2021 z Janežičevo že razvili jedilnike za 4 »ajdovska« obdobja oz. 4 »ajdovske« lokacije, vključene v projekt: Ajdovsko jamo pri Nemški vasi (oz. mlajšo kameno dobo), bronasto dobo, povezano z Ajdovsko jamo v Silovcu pri Sromljah (oz. bakreno dobo), Ajdovim grobom na Magolniku (oz. starejšo železno dobo) in Ajdovskim gradcem nad Vranjem pri Sevnici (oz. pozno antiko). Do zaključka projekta bodo ajdovske jedi vključili v svojo redno ponudbo in bodo tudi del integralnega turističnega produkta, ki se prav tako razvija v okviru projekta.

Večji del raziskovanja je opravila Janežičeva, sodelovala pa je tudi Jana Puhar iz  Posavskega muzeja Brežice, za obdobje mlajše kamene dobe oz. Ajdovsko jamo pri Nemški vasi pa tudi arheologinja Milena Horvat. Bogate najdbe s te lokacije dajejo odličen vpogled  v prehrano in življenje mlajše kamene dobe – ko se z nomadstva že preusmerili na kmetijstvo… Tako že vemo, da so takrat že jedli pšenico, ječmen, bob, grah, meso  domačih in divjih živali, mlečne izdelke, med… Še vedno pa so marsikaj tudi nabrali v naravi…

Pri interpretaciji prehranjevalnih navad pa se je za vsa obdobja vključilo tudi izsledke raziskav s sorodnih arheoloških najdišč iz okolice.

O recepturah sicer lahko le sklepamo (te so na voljo od antike naprej), zato so te, ki so bile na voljo udeleženkam delavnice,  tudi rezultat inovativnega dela Janežičeve, v nadaljevanju pa tudi sodelavcev Hotela Ajdovec, ki so posamezne recepte predhodno že testirali.

Gradivo, ki ga je pripravila Janežičeva, pa ni zgolj  zbir receptov, ampak tudi predhodna arheološka, zgodovinska utemeljitev uporabe posameznih sestavin in pripravljenih jedi, kar daje odlično izhodišče tudi za nadaljnje samostojno razvijanje jedilnikov za posamezna obdobja. Ob tem pa je v gradivu predstavljeno, kdaj in kako so se začele pojavljati določene kulturne rastline, uporaba začimb, dišavnic, divje hrane, pa tudi razvoj reje domačih živali…

Ajdovske jedi, pripravljene v sodobni kuhinji gostinskega lokala,  so prilagojene sodobnemu času, odprtem ognjišču in uporabo tehnik, ki so jih imeli nekoč na voljo, pa bodo del posebnih programov doživetij.

Več prispevkov o delavnici in predstavitvi:

FB Ajdi

FB LAS Posavje

Posavski Obzornik – splet

Ponikalnica pred Ajdovsko jamo dobiva svojo lepoto

V nedeljo , 3. aprila 2022, se je 10 prostovoljcev, članov Zavoda Svibna in krajanov vasi Brezovska Gora, lotilo urejanja kraške ponikalnice pri Ajdovski jami, ki je hidrološka in geomorfološka vrednota lokalnega pomena. Pri tem se je zlasti odstranjevalo invazivno robinijo, robidovje ipd., iz struge pa še staro vejevje. Delo je bilo zamudno, dodatno ga je otežila tudi voda v strugi po zadnjem deževju in sneženju. Uspeli so izčistiti  prvi del struge, ki obdaja jaso pred Ajdovsko jamo, in tako znatno prispevali k lepoti krajine.

Obenem se je tako izvedlo tudi naravovarstveni ukrep po 100. členu Zakona o vodah, saj je ponikalnica hudourniškega značaja in gre za erozijsko območje, v katerega po 87. členu navedenega zakona med drugim ni dovoljeno poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov, ogoljevanje površin,  odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,  omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer, zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,…   

Ob tem pa so po priporočilih  varstvenih služb (ZVKDS, ZRSVN) odstranili še dotrajane info table in zasadili  zelenje pri levem dostopu do jame. Naša najstarejša prostovoljka Anica pa nam je skuhala odlično kosilo.

Aktivnost je bila del projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja, obenem pa je bil vključena tudi v vseslovensko akcijo 13. Dan za spremembe  – Soustvarjajmo skupnost.

Zavod Svibna v letu 2021 s plani za 2022

V ponedeljek, 14. marca 2022, je svet Zavoda Svibna obravnaval poslovno poročilo Zavoda Svibna za leto 2021 in nato še plan za leto 2022.

Tako preteklo kot aktualno leto je delo Zavoda Svibna močno obarval regijski projekt Ajdovske zgodbe iz Posavja (akronim Ajdi!), sofinanciran iz Evropskega kmetijska sklada za razvoj podeželja. Zavod Svibna v okviru projekta ob lastnih aktivnostih, povezanih z Ajdovsko jamo, koordinira tudi aktivnosti celotnega partnerstva, nudi tudi vsebinsko in organizacijsko podporo partnerjem in skrbi tudi za administrativni del (poročanje, zahtevki).  Kljub epidemiji nam je v okviru navedenega projekta, ki je večinoma potekal v naravi,  in drugih aktivnostih uspelo realizirati 24 dogodkov (kulturnih, izobraževalnih) in vodenj, o katerih smo že pisali na naših socialnih omrežjih. V letu 2021 smo bil aktivni tudi na področju kmetijskih politik (zlasti v okviru Mreže Plan B) – predvsem v okviru javnih razprav v zvezi nacionalnimi strateškimi dokumenti in drugimi akti na področju kmetijstva. Skrbeli pa smo tudi trajnost projekta Varujvodo. Z Jamarskim klubom Novo mesto pa smo sodelovali tudi pri začetku jamarskih raziskav bruhalnika pod Ajdovsko jamo in rovov v notranjosti jame, ponovno smo pripovedovali zgodbe ob zimskem kresu,… Skupno je bilo opravljenih v l. 2021 okoli 1000 prostovoljskih ur.

Tudi v letu 2022  bo torej še velik poudarek na aktivnostih projekta Ajdi!;  v okviru katerega bo največji zalogaj organizacija dogodka Dan Ajdovske jame – 18. junija 2022, ki bo sovpadal  tudi s 30-letnico razglasitve Ajdovske jame za kulturni in zgodovinski spomenik, obenem pa bomo na osnovi rekonstruiranih oblačil in opreme iz mlajše kamene dobe razvijali tudi nove programe za obiskovalce. Tudi v letu 2022 bomo nadaljevali z ajdovskim študijskim krožkom, načrtujemo tui še eno “ajdovsko” strokovno ekskurzijo, pa delovno akcijo pri ponikalnici pri Ajdovski jami,… Podprli pa bomo tudi nadaljnje jamarske raziskave Ajdovske jame in okolice v izvedbi Jamarskega kluba Novo mesto, pripravili še nekaj kulturnih dogodkov, pohodov ter izobraževanj s področja samooskrbe (prilaganje in blaženje vplivov na podnebne spremembe, trajnostne oblike kmetijstva,  povezovanje skupnosti…)  

Vse zainteresirane toplo vabimo k sodelovanju!

Ajdi na tiskovni konferenci

Dne 31.1.2022 smo ob zaključku 1. faze projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja pripravili skupno tiskovno konferenco, ki jo je koordiniral partner projekta, javni zavod KTRC Radeče. Predstavili smo do sedaj realizirano delo in napovedali pestro nadaljevanje.

Navajamo nekaj prispevkov:

STA, 31.1.2022: V Radečah predstavili regijski projekt Ajdovske zgodbe iz Posavja

Dolenjski list, 31.1.2022: Predstavili regijski projekt Ajdovske zgodbe iz Posavja

RTV SLO, 1.2.2022: Ajdovske zgodbe iz Posavja: projekt, ki predstavlja kulturno izročilo Ajdov

Posavski Obzornik, 3.2.2022: Ajdovske zgodbe iz Posavja

TV Vaš kanal, 15.2.2022: Ajdovske zgodbe iz Posavja

Ajdi obiskali vile Čestitke

Drugo sezono ajdovskega študijskega krožka smo začeli kar na Gorjancih… O ajdih na območju kostanjeviške občine še nismo kaj dosti zasledili (slišali smo sicer za en ajdovski kamen v Krakovskem gozdu, a ga še iščemo), pa smo se odločili, da za “ogrevanje” raziskovanja obiščemo t.i. Čestitke, okamenele vile, ki so, kot pravijo bajke, živele v bližnji jami (breznu) Čestitke.

Od Galerije Božidar Jakac Kostanjevica na Krki (oz. nekdanjega cistercijanskega samostana) sicer vodi planinska pot oz. tudi Pot čestitk, mi pa smo jih tokrat zaradi omejenega časa ubrali krajšo varianto. Kot smo razbrali z informativnih tabel, sta tudi sicer usodi samostana in Čestitk usodno povezani, pripoved pa je objavljena tudi na Lokalno.si >>>

Ko smo se povzpeli in sprehodili med kamnitimi osamelci oz. okamenelimi vilami, smo ugotovili, da so bile te vile zelo velike – torej bi lahko sodile tudi v ajdovsko druščino, če izhajamo iz tega, da so bili Ajdje velikani… Je pa blizu (a že na hrvaški strani) še ena jama – Poganja jama – ta pa kaže na to, da so verjeno nekoč tod hodili tudi ajdje – pogani.

Smo pa tudi pri Čestitkah ugotovili blagodejne energije, gostoljubnih domačinov pa tudi ne manjka – tako obisk toplo priporočamo.

Povabilo k spoznavanju ajdovskih veščin in vrednot

Po slabem letu raziskovanja ajdovskih lokacij po Posavju, naše navdušenje nad Ajdi ni še nič popustilo.

V drugi sezoni bomo v okviru projekta Ajdi raziskovanje lokacij dopolnili še s spoznavanjem znanj, vrednot in veščin Ajdov, terenska druženja pa nadgradili še s predavanji, prikazi ipd., v načrtu pa je tudi strokovna ekskurzija do malo bolj oddaljenih ajdovskih lokacij. V načrtu imamo spoznati odnos Ajdov do narave, ajdovsko ustvarjalnost, prehrano Ajdov in posamezne veščine …

Naša srečanja bodo še naprej največ ob nedeljskih popoldnevih, nekatera pa tudi med tednom – po vnaprejšnjem dogovoru in seveda ob upoštevanju aktualnih ukrepov za zajezitev širjenja okužbe kovid.

Zainteresirani se lahko še vključite – prijavite pa se na: svibna1@gmail.com oz. info@zavod-svibna.si oz. 031 329 625 (Bernardka) – kar čimprej, da preveč ne zamudite 🙂 .

Z ajdovskimi zgodbami smo praznovali zimski kres

18. decembra 2021 zvečer, na večer pred zadnjo polno Luno v letu 2021, ki je že napovedovala tudi začetek letošnjega zimskega kresnega praznovanja, smo v sodelovanju s Kulturnim društvom Fabularij v Ajdovski jami obudili pravljičnost teh posebnih dni v letu…

Ker smo se v tem letu precej ukvarjali z Ajdi in njihovim izročilom, smo o njih pripovedovali in peli tudi na ta večer… Izročilo govori o Ajdih kot velikanih in tako je Katja Puntar pripovedovala zgodbe o malem velikanu, pa Samsonu in čevljarčku in o treh velikanih , Bernardka Zorko pa zapela še zgodbo o orjakih z Ajdne… Obenem pa izročilo pojmuje Ajde kot pogane – tiste, ki so tod živeli pred krščanstvom… Temu je bila posvečena še ena ljudska pesem – o Jezusu vrtnarju in Ajdovski deklici.

Pripovedi pa sta v čarobne zvoke ovila Tjaša Cepuš s svojimi vilinskimi glasbili in Lucijan Cetin na klaviaturah… Prostor in čas tako nista bila več pomembna… zgolj svetloba, toplina, optimizem…

Bernardka Zorko je ob tem predstavila tudi aktivnosti projekta Ajdovske zgodbe iz Posavja.

Dogodek je Kulturnemu društvu Fabularij delno sofinancirala Občina Krško.

Mednarodno leto jam in krasa obeležili tudi pri Ajdovski jami

V nedeljo, 7. novembra 2021 smo v Zavodu Svibna  pripravili izobraževalni dogodek, posvečen krasu in kraškim zanimivostim, s poudarkom na bližnji Ajdovski jami in kraškem dolu Podjama.

Osrednji del dogodka je bilo predavanje dr. Jureta Tičarja z naslovom Kras in jame v luči varovanja naravne dediščine. Med drugim je poudaril, da je kras je poseben geomorfni sistem s svojstvenimi površinskimi in podzemnimi oblikami ter hidrologijo v karbonatnih kamninah, med katerimi prevladujeta apnenec in dolomit. Izpostavil je izjemen pomen kraških vodonosnikov za zagotavljanje pitne vode in tudi izjemnih ekosistemskih funkcij, saj omogočajo raznovrstno in podzemnim razmeram prilagojeno življenje. Obenem pa so ti vodonosniki izjemno občutljivi na onesnaženje, predvsem zaradi slabih samočistilnih sposobnosti kraških voda. Varovanje kraškega okolja in kraških jam je zato ključnega pomena pri zagotavljanju kakovostnega življenjskega okolja za prihodnje generacije.

V nadaljevanju je zgodovino zabeleženih  jamarskih raziskav v Ajdovski jami predstavil Andrej Hudoklin iz Jamarskega kluba Novo mesto. Te segajo v l. 1884, ko je Ajdovsko jamo prvi sondiral t.i. starinokop Jernej Pečnik, ki se je  5. decembra 1884 na jamsko steno tudi podpisal. Raziskovalni obiski jame so nato sledili vse do današnjega časa in se še niso zaključili. Tako so septembra 2021 novomeški jamarji pod desnim vhodom v Ajdovsko jamo ponovno odkrili rov bruhalnika z manjšim podzemnim jezerom in ga registrirali kot Bruhalnik Podjama, napovedujejo pa še nadaljnje raziskave. Borivoj Ladišić, prav tako iz Jamarskega kluba Novo mesto, je predstavil potek prvih raziskav bruhalnika in prisotnim v sliki omogočil prvi vpogled v zaenkrat še težje dostopni rov.  

Nato je pod vodstvom dr. Jureta Tičarja sledilo še spoznavanje kraških pojavov na kraškem dolu pred Ajdovsko jamo.

Bernardka Zorko pa je predstavila aktivnosti in pridobitve, ki jih na lokaciji izvajajo partnerji projekta Ajdi!, zlasti Občina Krško in Zavod Svibna.

Dogodek je bil posvečen Mednarodnem letu jam in krasa, bil pa je tudi del izobraževalnih aktivnosti  projekta Ajdovske  zgodbe iz Posavja.  Raziskovanje bruhalnika pod Ajdovsko jamo je podprla tudi Občina Krško.