Ajdi stojijo na vodi, predstavitev jamarskih raziskav

V petek, 18. novembra 2022 zvečer, sta predstavnika Jamarskega kluba Novo mesto v prostorih Zavoda Svibna predstavila jamarske raziskave v Ajdovski jami in pod njo, ki so jih člani njihovega kluba izvajali od jeseni 2021 dalje.

Uvodoma je prisotne pozdravil predsednik JK Novo mesto, Zdravko Bučar in na kratko prestavil tudi delo njihovega kluba, v nadaljevanju pa je v sliki, kartah in besedi jamarske raziskave predstavil član kluba, Borivoj Ladišić, ki se pri registriranju jam ponaša s svojevrstnim rekordom, saj je registriral že skorajda 1000 slovenskih jam. Izvedel je večino raziskovalnega dela v in pod Ajdovsko jamo, vključno z vpisom v kataster jam.  Najprej nas je popeljal v zgodovino jamarskih obiskov Ajdovske jame, ki je bila vpisana v register jam l. 1936, takrat še z enim vhodom in v precej manjšem obsegu (ob tem je bilo izpostavljeno zanimivo dejstvo, da so se jamarska raziskovanja Ajdovske jame začela zaradi posledic 1. sv. vojne in italijanske vladavine, saj je bilo takrat raziskovanje krasa na področju matičnega krasa močno oteženo in se je tako  selilo na ostala slovenska območja, tudi na območje osamelega krasa Krškega gričevja).

Zadnje jamarske raziskave 2021/2022 so potekale v dveh prostorih:

  • znotraj Ajdovske jame so bili nadalje raziskani kamini in podrobneje izmerjena velikost jame in je tako zdaj skupna dolžina Ajdovske jame pri Nemški vasi za 77,6 m daljša od zadnjega podatka in zdaj znaša skupaj   139,6 m, prav tako pa se je povečala tudi skupna višina jame – s 5  m na 17 m;
  • na osnovi preverjenega pripovedovanja domačinov pa se je jeseni 2021 raziskalo tudi vodni rov pod Ajdovsko jamo, ki je ob močnem deževju ali taljenju snega prihajal na plano kot močan bruhalnik; nekateri domačini so pripovedovali, da so hodili po rovu pod siceršnjim jamskim prostorom in prišli od manjšega jezera; vhod v bruhalnik je bil ob arheoloških raziskavah zasut z odvečnim jamskim materialom,  jeseni pa se je ob budni kontroli pristojnih varstvenih služb ta odvečni  material ob strojni podpori material odstranilo in dejansko odprlo vhod v spodnji rov. Jamarji so v več obiskih izmerili več kot 60 m dolgi rov, ki se po začetnih metrih rova, obdanega z veliko količino ilovice nadaljuje v aktivni vodni rov. Na koncu rova se pride do manjšega jezera, ki se nadaljuje s sifonom. Tam so se jamarske raziskave zaenkrat ustavile, saj je potrebna dodatna podpora jamskih potapljačev. O raziskavah vodnega rova pod Ajdovsko jamo, ki je dobil tudi svoje lastno številko v katastru jam in naziv Bruhalnik Podajama, je objavljen prispevek tudi v zadnji številki (8) Dolenjskega krasa, ki ga je Jamarski klub Novo mesto izdal tudi ob bok praznovanja svoje 60-letnice delovanja.

Ob zaključku predstavitve se je razvila razprava o delu jamarjev, tako z vidika tehnične opreme, znanj kot tudi zagotavljanja varnosti, posebej pa je bilo izpostavljeno jamsko potapljanje – tudi zaradi potrebnosti nadaljnjih raziskav sifona Bruhalnika Podjama. Posebej zanimiv pa je bil tudi prikaz umestitve Bruhalnika Podjama v povezavi z Ajdovsko jamo, saj gre ta proti pričakovanjem ne »pod«, ampak »za« njo…

Čeprav ne moremo trditi, da so naši starodavni predniki Ajdi, ki so zahajali v Ajdovsko jamo, stali na vodi (kot je bil naslov predavanja), pa so bili z vodo gotovo močno povezani…  Morda jim je bila (glede na številno najdeno prazgodovinsko lončenino) uporabna tudi glina iz začetnih metrov Bruhalnika, vsekakor pa jim je bila voda pomemben vir za preživetje in tudi močan duhovni simbol. O povezavi z vodo pa govori tudi stara pripoved do Ajdovski deklici, ki je živela v Ajdovski jami  in je v  levem vhodu odkrila ribnik, poln zlata in rib, v desnem pa je bil dolg hodnik in na koncu prepad, v katerega je deklica padla. Deklice niso nikoli več videli, zlato pa so pobrali iz jame…

Domačini  upamo, da bodo jamarji s svojimi raziskavami nadaljevali, če drugače ne, pa s pomočjo endoskopske tehnike, in se morda le odkrije svojevrsten »zaklad«…

Jamarske raziskave JK Novo mesto je sofinancirala tudi Mestna občina Krško.  

Fotografije: Mateja Kopina, Marko Majhen, Borivoj Ladišić, Angelca Pajk, Sašo Obolnar, Bernardka Zorko

O raziskavah Bruhalnika Podjama – prispevek JK Novo mesto, Andrej Hudoklin, 8.9.2022

Deli objavo