Odziv na osnutek Zakona o spremembah zakona o kmetijskih zemljiščih

V preteklem tednu se je zaključilo javno podajanje mnenj in pripomb na Zakon o spremembah zakona o kmetijskih zemljiščih. Ta med drugim prinaša spremembe na področju pozidave kmetijskih zemljišč, podrobneje opredeljuje nosilca kmetijskega gospodarstva, vrstni red upravičencev nakupa kmetijskih zemljišč ter določa primerljivost kmetijskih zemljišč glede na rabo.

V Zavodu Svibna smo se  v okviru delovanja na področju trajnostnega razvoja podeželja z mnenji in pripombami odzvali na tiste predloge zakonskih sprememb, ki po našem mnenju lahko negativno vplivajo na kmetijsko, naravno in kulturno krajino, kot tudi poseljenost podeželja. Ob tem smo dodali nekatere predloge, ki bi lahko spodbudili ekološke oblike kmetovanja in pridelavo sadja.

Pritiski na pozidavo in posledično degradacijo kmetijskih zemljišč so še vedno veliki in se posledično odražajo tudi v trenutnem predlogu Zakona o spremembah zakona o kmetijskih zemljiščih.

Na tem področju smo pozdravili določene spremembe, ki med drugim podrobneje opredeljujejo in dopuščajo gradnjo objektov za namene direktne rastlinske pridelave (rastlinjaki…), za namene blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe… Prav tako izražamo strinjanje o nameri prepovedi postavljanja reklamnih panojev na kmetijska zemljišča, ki kazijo krajinsko podobo izven urbanih območij.

V posredovanih pripombah  pa smo MKGP podali nasprotovanje dodatnim pozidavam na kmetijskih zemljiščih z objekti in stavbami, ki so sicer namenjeni za kmetijsko dejavnost, vendar sodijo v funkcijske celote kmetijskih gospodarstev in območja stavbnih zemljišč.  Predlog sprememb s strani MKGP namreč že prinaša možnosti zamenjave kmetijskih zemljišč s stavbnimi, pod pogojem enake kakovosti zemljišča. To v praksi pomeni, da imajo s predlogom MKGP kmetijska gospodarstva že predvideno možnost prilagajanja in povečanja stavbnih zemljišč znotraj kmetijskih gospodarstev, zato je dodatno povečanje obsega gradenj na kmetijskih zemljiščih v uporabi nedopustna. » Nepregledna« pozidava kmetijskih zemljišč bi imela za posledico pospešitev degradacije tradicionalne kmetijske, kulturne in naravne krajine, dodatno pa bi prispevala k urbanizaciji podeželskih naselij.

Na področju prometa s kmetijskimi zemljišči smo pri predlogu Zakona o spremembah zakona o kmetijskih zemljiščih pozdravili namero po podrobnejši opredelitvi vrstnega reda upravičencev nakupa in zakupa kmetijskih zemljišč.  V prid povečevanja funkcijskih celot kmetijskega gospodarstva so omejitve prednostnega nakupa zainteresiranih, ki ne izhajajo iz lokalnega okolja dobrodošle, primerno je tudi predlagano sosledje, ki daje od zgoraj navzdol prednost solastniku, mejašu, zakupniku, starim med 18 in 40 let, kmečkim zavarovancem, skladu kmetijskih zemljišč in ostalim. Izrazili pa smo nestrinjanje, da sem med nekatere pogoje upravičenosti poskuša dodati tudi doseganje spodnje meje 5ha primerljivih kmetijskih površin.

V Sloveniji je bilo po  podatkih SURS v letu 2016 kar cca 36.240 kmetijskih gospodarstev, ki po velikostnem razredu obdelujejo med 1 in 5 ha kmetijskih zemljišč, zato je tak predlog MKGP diskriminatoren do več kot polovice kmetijskih gospodarstev v Sloveniji ter v nasprotju s temeljnimi usmeritvami krovnih dokumentov kmetijske politike v prihodnjem obdobju, ki postavljajo v ospredje podporo za ohranitev manjših in srednjih kmetij. Te imajo poleg proizvodnega potenciala tudi številne druge pozitivne učinke. Iz  socialno ekonomskega vidika prispevajo k stabilnosti in poseljenosti podeželja, ob tem pa v bodoče predstavljajo ključne člene pri prehodu v trajnostno naravnano kmetijstvo, pri ohranjanju biotske pestrosti in nenazadnje pri blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe. Kmetijska gospodarstva lahko izkazujejo svoj proizvodni potencial že z registracijo KMG v RKG, oddajo vloge, pa tudi z možnostjo opravljanja dopolnilnih dejavnosti v večini z minimalnim obsegom 1 ha PKP. Kmetijska zemljišča poleg razvojnih podpor tako predstavljajo razvojni potencial vsem, ki želijo kmetovati, omenjeni predlog MKGP pa izloča velik del ravno tako upravičenih deležnikov pri nakupu kmetijskih zemljišč.

V zakon o spremembah zakona o kmetijskih zemljiščih je bila s strani MKGP predlagana tudi razvrstitev zemljišč glede na rabo in medsebojno primerljivost. V Zavodu Svibna smo predlagali, da se rabi ekstenzivni sadovnjak spremeni primerljivost  na najmanj 1ha iz sedanjih 2ha. Odprava »krivice« in posledična spodbuda za povečanje ekstenzivnih (travniških) sadovnjakov zlasti na OMD območjih bi imela izjemen »trajnostni« učinek na izboljšanje biotske pestrosti v kmetijski krajini, prilagajanje na podnebne spremembe, povečanje pridelave sadja in sadnih izdelkov, povečanje ekološke pridelave ter izboljšanje  socialno ekonomskega položaj kmetijskih gospodarstev predvsem na OMD območjih. Slovenija za lastne potrebe pridela le cca 40% sadja. Bistveno manj pridelamo ekološkega sadja.

Ekstenzivni  sadovnjaki imajo največji delež biotske pestrosti v kmetijski krajini, zato poleg gospodarskih funkcij opravljajo tudi številne ekosistemske funkcije, predstavljajo habitat ali nadomestni habitat številnim ogroženim živalskim in rastlinskim vrstam.

Za zmanjšanje zaostanka v razvoju ekološkega kmetijstva, ekološki proizvodnji sadja, izboljšanja ekosistemov  je torej nujno potrebno spodbuditi zasadnjo ekstenzivnih sadovnjakov. Menimo , da je sprememba ocene primerljivosti ekstenzivnih sadovnjakov v tem zakonu korak v pravo smer.

Ob zimskem kresu 2020 s pogledom naprej

Leto 2020, ki je zaradi svoje prestopnosti napovedovalo nepredvidljive, tudi neljube dogodke, se končno zaključuje. Izkušnje, ki nam jih prineslo, pa kljub vsemu niso enoznačne. Spremembe, ki smo jih deležni, sicer različno sprejemamo in presegamo, kot smo si ljudje med seboj različni v izhodiščih življenjskih situacij, v katerih smo. Pa vendarle bi lahko vsak našel med vsem skupaj tudi kaj dobrega, pozitivnega…

Zavodu Svibna je tako leto 2020, kljub pomanjkanju srečanj z našimi obiskovalci in člani, prineslo kar nekaj dobrih izhodišč, s katerimi optimistično pogledujemo v leto 2021. Napovedujemo nove zgodbe z željo, da se v njih srečamo.

 

Anketa v okviru priprave Akcijskega načrta za razvoj ekološkega kmetijstva

Po 5 letih brez akcijskega načrta za razvoj ekološkega kmetijstva, je v letošnjem letu pod okriljem MKGP v  pripravi Akcijski načrt za razvoj ekološkega kmetijstva do leta 2027 (ANEK). Gre za pripravo enega pomembnejših dokumentov, ki naj bi bil v okviru kmetijske politike in strategije eden ključnih za doseganje ciljev Strategije od vil do vilic, ter Strategije o izboljšanju biotske pestrosti v okviru Evropskega zelenega dogovora. 

Do leta 2030 je med glavnimi cilji tudi povečanje ekoloških kmetijskih površin do najmanj 25% skupnih kmetijskih površin. Trenutno imamo v Sloveniji nekaj manj kot 10% ekoloških kmetijskih površin v uporabi, kar pomeni, da bo za dosego tega cilja v manj kot 10-ih letih potreben usklajen in korenit angažma vseh deležnikov na področju ekološkega kmetijstva.  

Da bo ANEK učinkovit pri zagotavljanju zastavljenih ciljev, želijo pripravljavci v pripravo dokumenta vključiti čim širši krog deležnikov na področju ekološkega kmetijstva v Sloveniji.

V okviru priprave se je že zvrstilo 10 tematskih delavnic z zainteresirano javnostjo, pred dokončno pripravo strategije pa želijo upoštevati tudi mnenja javnosti. V ta namen je posredovana spletna anketa za podajanje vaših mnenj. Anketa je anonimna.

K izpolnjevanju ankete, do katere pridete po tej povezavi >>>>,  vabimo tudi v Zavodu Svibna, saj je vključevanje širše zainteresirane javnosti, ključnega pomena ne le pri pripravi dokumenta, ampak tudi doseganju zastavljenih ciljev.

Rok za izpolnjevanje ankete je do 23.12.2020.

Delavci pod zemljo na svetovni dan tal

5. decembra obeležujemo Svetovni dan tal, ki je namenjen ozaveščanju o pomenu tal. Da tla (rodovitna prst) predstavljajo enega od neobnovljivih oz. počasi obnovljivih naravnih virov, saj je njihovo nastajanje in obnavljanje dolgotrajen proces, ki lahko traja več tisočletij, je drugo dejstvo, namreč da se debelina in kakovost rodne prst močno zmanjšuje, toliko bolj zaskrbljujoče. Tla so osnova za vse življenjske procese, saj je nanje vezano kar 90 odstotkov svetovne pridelave hrane. Vzdrževanje rodovitnosti tal je zato zelo pomembno, ključno vlogo pri tem pa imajo talni organizmi. Ti »delavci pod zemljo«, ne zgolj krti, deževniki, stonoge, črvi ipd, ki jih vidimo, ampak  ob njih tudi množica nam nevidnih mikroorganizmov,  bistveno prispevajo k procesom, s katerimi poskrbijo, da so tla živa in rodovitna.  Dandanes je izguba biotske raznovrstnosti zaskrbljujoča, vpliva pa tudi na tla, ki so dom več kot četrtine biotske raznovrstnosti našega planeta.  V eni sami žlički zemlje je več živih organizmov, kot je ljudi na Zemlji.  Talni organizmi so odgovorni za številne ekosistemske procese, od katerih smo ljudje odvisni: od podpiranja rasti rastlin, do shranjevanja ogljika, so pa tudi zbiralniki za zdravilne snovi. 

Ohranjanje biološke pestrosti tal in talnih organizmov je torej ključnega pomena za vzdrževanje rodovitnih in zdravih tal, kar pa dosežemo tako, da zemlje, prsti globoko ne preoravamo oz. lopatamo, da ne uporabljamo pesticidov, ki uničujejo to življenje v tleh, da dodajamo humus, t.i. efektivne mikroorganizme, omogočimo prezračenost tal,  ne teptamo prsti s težkimi stroji, ne gnojimo z umetnimi gnojili, pazimo, da prst ne ostane gola… kar pomeni odločen odklon od večinske kmetijske prakse v smer ekološko sprejemljivih oblik kmetovanja. 
Ob neustreznih kmetijskih praksah so seveda tudi drugi dejavniki, ki vplivajo na življenje v tleh, kakovost tal in količino rodne prsti…

Kratki videi, ki so jih pripravili v FAO, nazorno prikazujejo, zakaj so rodovitna, zdrava tla naše največje bogastvo in kaj lahko kmetje, ljubiteljski vrtnarji in nekmetje skupaj naredimo, da preprečimo onesnaževanje in erozijo tal..