Ogled in snemanje hibridne rastlinske čistilne naprave na dan Nature 2000

Na dan Nature 2000 smo ob zaključevanju projekta Varuj vodo otroke iz vasi Brezovska Gora povabili na snemanje hibridne rastlinske čistilne naprave, ki smo jo vzpostavili v okviru navedenega projekta, da bi tudi skozi otroško dojemanje tudi ostalim predstavili pomembnost in potrebnost čiščenja odpadnih voda, starši otrok pa so si lahko tudi bolj podrobno ogledali delovanje te rešitve, ki je koristna in uporabna iz več razlogov: odpadna voda iz gospodinjstev je po principu delovanja močvirij ustrezno prečiščena in tako z njo ne onesnažujemo okolja, kar je za območja Natura 2000 in kraški svet še posebej pomembno; z zajetjem in dodatnim čiščenjem v vodni laguni je omogočena ponovna uporaba odpadne vode – v različne namene, najbolj koristna je za kmetijske namene; tako tudi ne obremenjujemo dodatno virov pitne vode; s posnemanjem narave pa ustvarjamo tudi nove življenjske prostore za različne živali in tako prispevamo tudi k povečanju biotske pestrosti, pa tudi naravnem ravnovesju, biotskemu varstvu na kmetijskih površinah…

Travniški sadovnjaki za opraševalce in obratno

Ob letošnjem svetovnem dnevu čebel  oz. »Prazniku opraševalcev«  je ob medonosni čebeli posebna pozornost dana divjim opraševalcem, ki zagotavljajo eno ključnih ekosistemskih storitev, ki je pomembna tako za kmetijstvo kot ohranjanje biodiverzitete.

Dr. Danilo Bevk z Nacionalnega inštituta za biologijo poudarja, da znaša vrednost opraševanja žuželk za slovensko kmetijstvo 120 milijonov evrov na leto in da vsaj polovico opraševanja v kmetijstvu opravijo divji opraševalci, ki so (v slabših vremenskih pogojih) učinkovitejši od medonosne čebele.

Žal, pa intenzivne kmetijske prakse prispevajo k vse večjemu upadu populacije teh žuželk, ki potrebujejo biotsko pestre habitate, ekstenzivne travniške površine, med katere sodijo tudi travniški sadovnjaki.

V projektu Trajnostni sadovnjaki smo v učnih nasadih in različnih izobraževalnih aktivnostih tako posebno pozornost namenili ravno opraševalcem in biotskemu varstvu sadnih dreves v ekstenzivnih nasadih. Postavili smo zavetišča za koristne organizme, posejali cvetoče, medovite rastline, še zdaj skrbimo za pozno košnjo oz. puščamo posamezne predele nepokošene.

Morda na prvi pogled takšna praksa ekonomsko ni učinkovita, a tak sadovnjak omogoča čudovita doživetja in tudi prihranek pri izvajanju ukrepov varstva rastlin, da o pomenu opraševanja niti ne ponavljamo.

Kako se razmere za opraševalce izboljšujejo, je možno spremljati tudi preko mobilne aplikacije World Bee Count; če v naravi opazimo čmrlja, čebelo, metulja ali kakšnega drugega opraševalca, ga fotografiramo in sliko naložimo v aplikacijo. Vabljeni k sodelovanju.

Prilagajanje na podnebne spremembe s prečiščeno odpadno vodo

15. maja po svetu obeležujemo dan podnebnih sprememb. S posledicami teh sprememb se iz leta v leto bolj soočamo, te nas počasi le spodbujajo, da o tem več govorimo in pišemo, iščemo rešitve, odpravljamo vzroke… Seveda lahko takoj s prstom pokažemo na tiste, ki so bolj odgovorni za vse te ukrepe, a vsak lahko tudi sam marsikaj prispeva.

Tudi letošnjo pomlad smo se na posavskem podeželju že soočili z močno sušo, izhlapevanjem, močnimi vetrovi, kar se odraža tudi na stanju naših kmetijskih kultur. Kmetijstvo je od vremenskim razmer, podnebja,  močno odvisno, hkrati pa tudi na spremembe podnebja samo močno vpliva.
Ne glede na različne kmetijske subvencije lahko kaj hitro potrdimo učinkovitost posameznih ukrepov, pa naj gre za zagotavljanje zadostnih količin humusa v prsti, kolobarjenje, biotsko varstvo, zastiranje prsti…

Pomanjkanje vode za zalivanje, ki je na kraškem terenu še toliko bolj izrazito, pa smo se v Zavodu Svibna v okviru projekta Varujvodo odločili zmanjšati tudi s ponovno uporabo odpadne vode iz gospodinjstev – tudi zato, ker že vrsto let ugotavljamo, da padavin v najbolj pomembnem obdobju leta za rast posevkov ni dovolj. Po slabem letu testiranj pilotne hibridne rastlinske čistilne naprave ugotavljamo pozitivne rezultate, z odpadno vodo smo tako tudi že zalivali naše rastline. Na tak način si zagotavljamo pogoje za stabilnejšo samooskrbo s hrano, se prilagajmo spremembam podnebja, hkrati pa zmanjšujemo obremenitev vse bolj ogroženih virov pitne vode.
V zadnji, prečiščevalni, laguni rastlinske čistilne naprave pa nastaja tudi nov življenjski prostor za različne obvodne živali, ki so prav tako koristne pri uravnavanju populacij škodljivcev na kmetijskih kulturah.

Če se želite osebno prepričati, kako naše pilotna rešitev zagotavljan vode za zalivanje kmetijskih površin deluje v prostoru, pa vabljeni na ogled, ki je možen po vnaprejšnjem dogovoru.