Pripovedovali smo si kresne zgodbe

V odličnem sodelovanju s Kulturnim društvom Fabularij smo 22. junija 2019 zvečer pripravili glasbeno pripovedovalski dogodek Kresne zgodbe pred Ajdovsko jamo. Čisto neposredno pred Ajdovsko jamo sicer zaradi napovedanega deževnega vremena nismo bili, ampak smo se držali blizu hrama na sedežu Zavoda Svibna. Zgodbe, ljudske pesmi z glasbeno priredbo, vse povezano s kresnim časom, smo srčnim obiskovalcem, ki se vremenske napovedni niso ustrašili, delili Katja Puntar, Tjasa Čepuš, Lucijan Cetin in člani študijskega krožka Staro izročilo za nove dni.  Uspelo nam je tudi zakuriti kres in se s plesom, pesmijo in manjšo pogostitvijo veseliti energij leta in vsega dobrega, kar nam še prinese.

Dogodek je podprla Občina Krško, hkrati pa je tudi del aktivnosti študijskega krožka, ki ga sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Več fotoutrinkov>>>> 

Ajdovske zgodbe Posavja prvič na dnevih arheološke dediščine

V petek, 14. junija 2019 zvečer smo soorganizatorji predavanja o snovni in nesnovni dediščini Ajdov iz Posavja prvič sodelovali na Evropskih dnevih arheološke dediščine.

Na jasi pred Ajdovsko jamo pri Nemški vasi, najpomembnejšim arheološkim najdiščem v Posavju, je kustosinja arheologinja Jana Puhar skozi predstavitev pomembnih najdb z navedenega najdišča in ostalih iz Posavja, ki se imenujejo po Ajdih, razmišljala tudi o praktičnih vidikih življenja Ajdov. Tako so poimenovali staroselce v 6. st. našega štetja Slovani, ki so prihajali v stik z njimi na našem območju, beseda pa označuje tudi mitskega praprebivalca, velikana, graditelja različnih megalitskih skladov. Beseda ajd sicer izvira iz nemške besede der Heide, ki pomeni pogan. Beseda pogan pa izhaja iz latinskega pridevnika paganus, ki pomeni kmečki, podeželski, tudi preprost…

Puharjeva nam je skozi nazorne opiše posameznih najdb prikazala tudi uporabnost arheologije, saj skozi  poskuse izdelave posameznih predmetov  na način, kot so ga nekoč,  in njihovo nadaljnjo rabo veliko izvemo o takratnih ljudeh, njihovem odnosu do narave, življenja… Ugotovili smo, da smo v sodobnem času kljub obilici znanj in podatkov, ki jih imamo in so ves čas dostopni, veliko onih starih, uporabnih, primarno preživetvenih znanj izgubili – kot se izgublja tudi  staro izročilo, ki pa se ga sodobna arheologija pri svojih raziskavah in interpretaciji najdb vse raje poslužuje.

Da bi življenje iz pradavnine čimbolj približali, smo obiskovalcem ponudili tudi sedenje na tleh okoli manjšega ognjišča in pokušanje neolitskega kruha.

Zbrane je pozdravila tudi direktorica občinske uprave Občine Krško, Melita Čopar, direktorica Posavskega muzeja Brežice in dr. Helena Rožman, kustosinja iz Mestnega muzeja Krško.

V pripravi dogodka smo strnili moči Kulturni dom Krško z enoto Mestni muzej Krško, kot pobudnik in nosilec dogodka (pripravili pa so tudi odličen neolitski kruh), Posavski muzej Brežice z izvedbo predavanja in Zavod Svibna ( s pripravo ambienta in prebiranjem ajdovskih zgodb, povezanih z najdišči Krškega hribovja).

Več fotoutrinkov >>>