Ajdovska jama dobiva novo podobo

V pomladnih mesecih, preden so se v Ajdovski jami naselile netopirke, je Občina Krško v soglasju z državo in pristojnimi službami naročila odstranitev dotrajane pohodne konstrukcije v jami. Tako je jama dobila skorajda prvinsko podobo, obiskovalcem pa omogoča doživetje jamskega prostora skoraj v taki obliki, kot so ga nekoč predniki iz davnine.

V času, ko je jama zaprta (od 14. aprila do 15. oktobra), pa so naključnim obiskovalcem na voljo nove informativne table, deloma tudi v angleškem jeziku.

Seveda pa s tem aktivnosti v in ob Ajdovski jami še niso zaključene. Ajdovske zgodbe bomo gradili naprej tudi s pomočjo prenovljene spletne strani in različnih animacij ter vzpostavitvijo novih informativnih točk v neposredni bližini jame.

O sadnih drevesih in tehnikah za izobljšanje vida

V četrtek, 25. aprila 2019 smo ob bližnjem dnevu dreves  ponovno gostili Mario Ano Kolman, pisateljico, predavateljico in raziskovalko starih kultur…

Predstavila nam je del zanimivih delček zgodb sadnih dreves, ki jih je objavila v 3. knjigi iz cikla DREVESA – MITI, LEGENDE, ZDRAVILNOST, v kateri posamezna drevesa predstavlja skozi mite in legende, botanični opis, poseben poudarek pa pri vsaki drevesni vrsti daje zdravilnosti sadežev, listov, cvetov, skorje, korenin in semen, kar je podkrepila tudi z navedbo kliničnih študij. Tako smo spoznali, da imamo v naših domačih vrtovih in sadovnjakih učinkovita »zdravila«, ki pomagajo tudi pri zdravljenju onkoloških bolezni. Zanimiva je npr. spregledana domača sliva, ki uravnava krvni tlak in zmanjšuje tveganje za kap, krepi srčne žile, normalizira srčni ritem, krepi kostni mozeg in zmanjšuje tveganje za osteoporozo pri ženskah med menopavzo, sveže in posušene slive obnavljajo in krepijo tudi že poškodovane kosti..

Več si lahko preberete v njenih treh knjigah ali si ogledate videoposnetek >>>.

Naše samooskrbno srečanje pa je dopolnila tudi s predstavitvijo tehnik za boljši vid.  Tudi te si je možno ogledati na videoposnetku >>>.

Dogodek je bil izobraževalnih srečanj študijskih krožkov Zavoda Svibna.

Bela Bizonka v Ajdovski jami

V soboto, 13. aprila 2019, smo na jasi pred Ajdovsko jamo in delček tudi v sami jami ponovno pripravili obredno predstavo Bela Bizonka v izvedbi dr. Romane Ercegović .

Čeprav gre za legendo in izročilo  iz povsem drugega konca sveta, je  le-to zelo blizu starodavnemu izročilu Ajdovske jame in še vedno aktualno in živo tudi v sodobnem času. Govori o lepoti bivanja, svetosti narave in človeka. Po izročilu se je Bela Bizonka, ženska iz duhovnega sveta, pred nekaj tisočletji prikazala plemenu Lakota in ljudi popeljala na pot lepote. Pokazala jim je, kako se povežejo s subtilnimi dimenzijami bivanja, jih naučila svetih obredov (med njimi obred Svete pipe), jim razkrila prerokbo o preobrazbi sveta in jim obljubila, da se bo vrnila v času velikih težav človeštva. Takrat naj bi prišla, da nas spomni na modrost srca in na svoje resnične sanje (in dejansko se je ta  prerokba pred nekaj leti dejansko uresničila)…

V nadaljevanju pa je Romana pripovedovala tudi intimno zgodbo ženske, o njenem hrepenenju po svetosti v svojem življenju. V srečanju s Črno Boginjo v  procesu potovanja v svojo notranjost spoznava, da je ta tukaj in zdaj, v njej sami, v naravi, v ljudeh, da se mogočnost in milina ljubezni skriva tudi v njeni temi, bolečini, pod bremeni in lažmi, v katere se je naučila verjeti.

V sklepnem dejanju predstave smo sledili povabilu Črne Boginje v Ajdovsko jamo, ki je v kontekstu predstave delovala (in tudi sicer) kot eno veliko srce: »Dobrodošla doma, draga sestra. Prišla si v svoje srce…«

Srčnost je tudi sicer prevevala vse obiskovalce in organizatorje dogodka, ki so kljub neugodnim vremenskim napovedim pogumno prišli in vztrajali na jasi pred jamo, za kar nas je Narava tudi nagradila. In kot j navedla avtorica predstave: »Prava magija se dogaja izven cone udobja. «Sedeč ob ognju smo se potopili v globine Duše, Bela Bizonka pa nam je podelila svojo sveto žensko modrost, pradavni spomin na našo vseobsegajočo povezanost in čisto ljubezen do Zemlje…

Še dotik poezije iz predstave:

“Spomni me na moje sanje, sem ji rekla.
Sanjalka sem.
Sanjalka, ki išče nekaj,
kar je v tem svetu že zdavnaj pozabljeno.

Kaj mi bo življenje
brez lepote.
Kaj mi bo življenje
brez sanj.

Preprosta sreča je tisto,
kar iščem.
Preprosta ljubezen je to,
po čemer hrepenim.«

Avtorica poezije Romana Ercegović, iz predstave Bela Bizonka

O šegah skozi leto z ljudsko pesmijo

V četrtek, 28. marca 2019 smo v okviru srečanj študijskega krožka »Staro izročilo za nove dni«  gostili priznano raziskovalko ljudskega izročila, gospo Dušico Kunaver,  ki nam je v predavanju »Šege in pesmi pod lipo domačo – od januarja do decembra« predstavila oz. spomnila na slovenske šege v letnem in življenjskem krogu.  Le-te izvirajo tisočletja nazaj, v čase, ko je bil človek še močno povezan z naravo in s pomočjo različnih obredov, katerih ostanek so ljudske šege, komuniciral z njo.

Posebej smo se dotaknili ljudske pesmi, ki je bila stalna spremljevalka vseh pomembnih dogodkov in opravil, in ki hkrati ob pozornem branju/poslušanju besedila odraža tudi  dejansko življenje določenega obdobja (podobno kot ljudske pripovedi) daleč nazaj v zgodovino. Posebnost in prednost ljudske pesmi je ta, da ne zahteva publike oz. je tudi noče, temveč spodbuja, da jo poje celotno občinstvo (kar nakazuje tudi ponavljanje verzov v pesmi, z namenom, da se pridružijo petju tudi tisti, ki pesmi ne poznajo).

Obujanje in odkrivanje pozabljenih šeg smo tako prepletli s prepevanjem številnih ljudskih pesmi, kar nas je še posebej povezalo in napolnilo s pozitivnimi vibracijami.

Podobno druženje z gospo Dušico se obeta tudi v jesenskem času.