Po mestih moči na Kozjanskem

V okviru študijskega krožka »Energija prostora« smo se v četrtek, 20. septembra 2018, dan pred jesenskim enakonočjem odpravili raziskovat posebna mesta moči, blagodejnih energij po Kozjanskem. Seveda jih je tudi v Posavju veliko, tokrat pa smo tudi zaradi bližine in siceršnjih tradicionalnih povezav pogledali malo čez meje. Kozjansko ima s svojo odročnostjo tudi to prednost, da je veliko dediščine, snovne in nesnovne še ostalo ohranjene. 

Iz naših krajev so ljudje že od nekdaj radi romali do kozjanskih cerkev – kot so npr. Svete gore nad Bizeljskim, še bolj pa v Zagorje pri Lesičnem, kamor so vsako leto prvi vikend v avgustu radi poromali iz Leskovške župnije, peš, čez Bohor.  Mi se tokrat nismo odpravili peš, čeprav bi bila pot čudovita, in smo lovili sonce, pa smo tako tako Svete gore in še t.i. Stare svete gore nad Podsredo, ki so energijsko tudi zelo zanimive, le od daleč pogledali. Ustavili pa smo se v Pilštajnju pri cerkvi sv. Mihaela in stari lipi, ogledali pa smo si tudi Ajdovsko ženo v bršljanovi odeji.

Osrednji del raziskovanja smo namenili Lurški jami v neposredni bližini romarske cerkve posvečene Mariji.  Lurška jama je pravzaprav spodmol, v katerem izvira zdravilna voda (zlasti za oči), naravni amfiteater pa kar kliče po različnih obredih in posebnih doživetjih.

S pogledom na Šentviške peči smo se mimo cerkev sv. Vida in Sv. Križa odpravili do Planine pri Sevnici in poiskali kamniti osamelec, ki spominja na piramido, obrnjeno z vrhom navzdol. Po mnenju mnogih raziskovalcev naj ne bi ta prišla tja po naravni poti, kako, pa še ni pravega odgovora.

Pokrajina med Sotlo, Savinjo in Savo je tudi sicer prečudovita in polni baterije že sama po sebi, kot pravi pater Gržan, pa prav poseben svet prostor.

Več fotoutrinkov >>>

Čistili smo – ne zadnjič…

Tudi v Zavodu Svibna smo v soboto, 15. septembra 2018, s petimi pari rok prispevali k čiščenju sveta. Verjamemo sicer, da bi bila  udeležba še večja, če ne bi bil to ravno čas intenzivnih trgatev in spravil drugih pridelkov…

Očistili smo deponijo št. 8 v neposredni bližini Leskovca pri Krškem, ob čudovitem gozdu Dobrava, ki kar kliče po sprehodih… Nekako pa je pritegnil tudi nekaj lastnikov odvečnih avtomobilskih delov, televizorjev, izolacijskega gradbenega materiala, kupov porabljenih plenic,… Pravzaprav smo se kar težko vživeli v miselne prebliske teh storilcev, ki jim je bilo očitno lažje odpeljati smeti daleč v naravo, kot pa na deponijo…

Zavedamo se sicer, da z našo akcijo še zdaleč nismo očistili sveta in da tega gotovo nismo počeli zadnjič, in da se bodo naši nepotrebni civilizacijski ostanki res zmanjšali, bo še bolj osredotočeno preiti iz misli in besed na dejanja…

Seveda starih utečenih tirov ni lahko spremeniti. Večkrat nas hitri tempo življenja prehiti   – npr. pri načrtovanju nakupov se pozabi na povratno embalažo –  za pivo ali mineralno vodo ali pa vrečko iz blaga, vsi tudi nimajo možnosti, da bi predelovali hrano na svojem vrtu, ki ne rabi embalaže, morda je  posamezniku težko začeti nakupovati sadje, zelenjavo s svojo embalažo in bi mu podpora še koga bolj pogumnega prav prišla…

Potrebujemo še več zgledov, še več informacij o nepotrebnih odpadkih in škodljivosti le-teh…še več idej, kako zmanjšati, ponovno uporabiti odpadke,  pa tudi odprto, odločno in vztrajno oblast, da nam smetenje na nek način omeji – s pozitivno ali negativno spodbudo…

Več fotoutrinkov na FB >>>