Ljudska pesem za dušo

V letošnjih pomladnih in poletnih mesecih smo nekateri člani Zavoda Svibna sodelovali v nekaj pevskih projektih, povezanih z ljudskim izročilom.

Na Svibnem smo na povabilo Ljudskih pevcev s Svibnega 25. maja (za »generalko« pa že 24. maja v DSO v Loki pri Zidanem Mostu) smo tako obujali vasovalske šege in se tako spomnili in na novo naučili različnih starih ljubezenskih ljudskih pesmi, ob tem pa  nekaterim zbudili igrive spomine na mladostne dni, malo mlajši pa so lahko videli, kako se je nekoč hodilo na zmenke.

V juliju pa smo se prav tako z ljudsko pesmijo  spomnili dveh rojstnodnevnih jubilantov iz soseske, pri tem pa že na vaje in kasneje k sodelovanju pritegnili celo vas in še nekaj iz okoliških.

Za mnoge kraje so tovrstni dogodki nekaj povsem  nepredstavljivega, kot je povsem nepredstavljivo redkim starejšim, da dan mine brez petja.  Nekoč se je pelo ob vsaki priložnosti – med delom in po zaključku, pri opravilih za zimsko pečjo, pri različnih slavjih in tudi pri žalostnih dogodkih. Peli so sami in seveda z drugimi… V sodobnem času je ljudska pesem postala zastarela, mladim povsem nezanimiva, ali pa se jo poskuša s sodobnimi aranžmaji prilagoditi za različne pevske sestave.  Le v redkih krajih se ljudsko petje še prenaša med generacijami, a tudi tam praviloma pri srednjih generacijah kar zamre…

Niso pa nekoč peli samo za to, da so si krajšali čas, lajšali čustva, ampak je bil pomen ljudskega petja precej globlji. Sodobni raziskovalci ugotavljajo, da so posamezne, zlasti starejše, ljudske pesmi s svojim narečjem, še bolj pa melodijo in ritmom uglašene s pokrajino, iz katere izvirajo. Starejši ljudje pa pripovedujejo, da so za posamezna opravila npr. kopanje v vinogradu ipd.  za delo poleg dobrih kopačev najemali tudi dobre pevce – in se je pelo že pred začetkom dela, vmes in ob zaključku… Tisti, ki ste bili kdaj na srečanju biodinamičnih kmetov, ste tudi peli, ko ste mešali pripravke… Da ima ljudska pesem posebno blagodejno vibracijo, bi lahko potrdili tudi s sodbami fizikalnimi meritvami. Če torej iz srca zapojemo, si damo duška, najprej nekaj dobrega naredimo za svoje lastno zdravje (in za to ni potrebno peti raznih »om«-ov ipd.). Če lepo ubrano, harmonično, večglasno pojemo v skupini, na ta način harmoniziramo tudi odnose v tej skupini, se povežemo  skozi čas in prostor … In če  s pesmijo blagoslavljamo svoje delo, zlasti naravo, bo tudi letina, pridelek, rezultat našega dela osrečujoč in bo odražal naše potrebe…

Je res, da je nekdo bolj talentiran za petje kot drugi, a vsak ima posluh do neke mere in  nobena zadrega naj ne bo ovira, da ne bi kdaj zapeli kakšno staro ljudsko pesem. Te tako v prvi vrsti niso bile za poslušanje, ampak za petje; na oder zrinili  in jo preoblekli smo jo še ne tako dolgo nazaj. Potegnimo jo nazaj medse in naredimo nekaj zase in za skupnost. Lahko se nam pridružite na pevskih srečanjih v našem hramu…

Za več informacij pokličite na 031 329 625 ali pišite na info@zavod-svibna.si .