O zdravilni energiji dreves malo drugače

V okviru letošnjega Zelenega festivala in srečanj študijskega krožka Energija prostora smo v četrtek, 26. aprila 2018 gostili Andrejo Novak, ki nam je na predvečer dneva dreves odstrla še nov pogled na drevesa, kako se z njimi zdravimo in obnavljamo življenjsko energijo. Poleg energijskih karakteristik posameznih dreves je zanimivo izpostavila način, s katerim je primerno komunicirati z drevesi – ta naj ne bo na mentalni ravni, na ravni možganov, ampak na ravni pljuč…Ko z drevesi preprosto smo, dihamo v zavetju njihove krošnje, se terapevtski proces najbolj odvija. Ta je sicer odvisen tudi od vpliva luninih faz in izbire ustreznega drevesa za določen namen, naše sproščenosti oz. prepuščenosti naravi itn.  Priporoča domača, avtohtona drevesa, opozorila pa je tudi na napake pri zasajevanju dreves in grmovnic okoli naših domov.

 

O bistvu stare vere

V petek, 20. aprila 2018 zvečer, smo v okviru Zelenega festivala in srečanj študijskega krožka »Manjkajoči koščki zgodovine« gostili raziskovalca posoškega staroverstva, Pavla Medveščka – Klančarja. Uvodoma je poudaril, da pravzaprav niti ni šlo za vero, ampak način življenja, ki je bil močno povezan z naravo. V odročnih področjih Posočja so jo pod prisego v času njegovega raziskovanja (pred petimi desetletji) ohranili zlasti neporočeni »strici«, ki so jo gospodu Medveščku odkrili po temeljitem razmisleku in še to ne povsem. Tako zdaj sicer vemo za nekatera sveta mesta,  si predstavljamo organiziranost njihove skupnosti, način življenja, ki je bilo predvsem trdo kmečko življenje,  njihovo spoštovanje kamnov, dreves, rastlinja, živali, izvirov… približno poznamo tudi komuniciranje z duhovnim svetom, glavne praznike, vero v reinkarnacijo, spoštovanja trojstva, posamezne obredne  predmete in pripomočke… Ne poznamo pa njihovih obredij, njihovih molitev in bistva njihovega dojemanja sveta ter kopice znanj, ki so bila bistvena za preživetje v ne preveč naklonjenih razmerah… Tako tudi ni povsem možno rekonstruirati te pradavne vere, ki sega daleč nazaj v prazgodovino, o čemer je kritično spregovoril tudi naš gost… Lahko pa spoštujemo in smo ponosni na to neizmerno bogato dediščino, ki je bila nekoč del širšega evropskega prostora, a  se je ohranila zgolj v odročnih krajih. Interes za obujanje stare »naravovere« je sicer v sodobnem času izredno velik, kar kažejo tudi zelo obiskana predavanja, se je pa pri tem treba zavedati časovne distance in življenjskih okoliščin, ki so danes povsem drugačne. Lahko pa nam je stara naravovera nam je navdih zlasti pri spoštovanju narave in naravnih sil, lahko nam pomaga pri graditvi boljših medsebojnih odnosov, pa tudi pri osebnem dojemanju duhovnega sveta… In naj nam bo tudi navdih pri spoštovanju starih svetih mest, ki so po objavi Medveščkovih zapisov dostikrat preveč obljudena in obremenjena, ne samo z našimi stopali in energijo, ampak tudi odnašanjem kamnov in drugih naravnih predmetov ter po drugi strani odmetavanjem sodobnih civilizacijskih navlak na ta mesta. Bistvo naravovere je drugje…

Dogodek smo posvetili tudi bližnjemu Dnevu Zemlje.

Učili smo se hoditi po nordijsko

V nedeljo, 8. aprila 2018 popoldan smo se učili hoditi – po nordijsko.  V uro in pol dolgi delavnici nas je inštruktorica nordijske hoje Klavdija Božič seznanila s tremi osnovnimi koraki,  ustrezno  opremo (palice niso vsake dobre!)  poskrbela tudi za ustrezno ogrevanje. Ugotovili smo, da v primeru, da izvajamo korake pravilno, se prav lepo in celovito razgibamo, nadihamo, skurimo kalorije – pa čeprav na ravnem terenu, kot je bilo tokrat polje pred Ajdovsko jamo.

Prijetno smo preživeli nedeljsko popoldne v naravi in na enostaven način storili tudi nekaj za svoje boljše počutje.  Dogodek je bil del Zelenega festivala 2018, s katerim smo obeležili tudi svetovni dan zdravja.