O zgodovinski izvirnosti Slovenije

Dveh novembrskih večerih, 9. in 24. novembra 2017, nas je Simon Prosen, raziskovalec seznanil z manj znanimi viri in interpretacijami  zgodovine slovenskega prostora, ki je bil  in je poseljen v enakem obsegu, na istih mestih, od prazgodovine nazaj. S predavanji je pravzaprav odprl kup vprašanj, predvsem pa vzbudil raziskovalno vnemo in kritično razmišljanje o javno dostopnih virih in podatkih o naši preteklosti, pa tudi branje med vrsticami del naših velikih pesnikov in pisateljev, ki še zdaleč niso bilo zgolj samo to…

Simon Prosen s piščaljo Kabrco

Da je ta naš prostor izjemen in bil nekoč  veliko bolj pomemben, kot si upamo priznati, dokazujejo številne arheološke najdbe, potrjujejo tudi različni pisci, množica cerkva na našem ozemlju in tudi naši običaji, izročilo, jezik…

To spoznanje nam lahko pomaga, da smo lahko veliko bolj samozavestni, a v tistem zdravem pojmu te besede, kar nam bo pomagalo tudi v zdravem odnosu do drugih…

Simonova razmišljanja so nas tako zagrela za nadaljnje raziskovanje, ki ga bomo izvajali v okviru študijskega krožka »Manjkajoči koški zgodovine«. Vabljeni, da se nam pridružite pri raziskovanju. Več >>>

Narod,
ki ne pozna svoje preteklosti,
jo mora doživeti
še enkrat!

Dr. Sienčnik Luka, 1987, Koroški plebiscit 1920, Obzorja, Maribor

Presenetljiva odkritja zadnjih naravoslovnih raziskav arheoloških najdb iz Ajdovske jame

V sodelovanju Posavskega muzeja Brežice, Občine Krško, Oddelka za arheologijo FF UNI LJ in Zavoda Svibna smo v petek, 17.11.2017 pripravili predavanje arheologinje Milene Horvat, ki nam je predstavila izsledke zadnjih raziskav arheološkega gradiva iz Ajdovske jame. Posamezni rezultati so presenetljivi in postavljajo prejšnje interpretacije v povsem novo luč. Eno najbolj zanimivih odkritij je podatek, da so Ajdovsko jamo uporabljali za svetišče, nekropolo vsaj1400 let od 44 st. pr. n. št. do 30.st. pr. n. št. Gre tudi za edinstven primer pokopavanja v jame (eden redkejših tudi v evropskem prostoru), ohranjene arheološke najdbe tako živalskih, rastlinskih kot človeških ostankov ter predmetov, ki jih hranita Narodni muzej Slovenije in Posavski muzej Brežice, pa je tudi odlično gradivo za nadaljnje raziskave. Prisotne so predvsem  zanimale DNK analize, ki pa so zelo drage in odvisne od uspehov na javnih razpisih.

Na zbranem kostnem gradivu je bila izvedela zgolj 1 DNK analiza, ki je pokazala motohondrijsko DNA haploskupino K1a 1a. Kot navaja Horvatova, je »genetska skupina nastala pred 10 000-22 000 leti med Egiptom in Anatolijo in je najbolj razvejana od vseh genetskih skupin. Našli so jo po vsej Evropi in zahodni Aziji, tja do Indije. Največ jo je v SZ in centralni Evropi, Anatoliji in na jugu Arabskega polotoka. Njena podskupina Ka1 je nastala pred 12 000 leti na Bližnjem Vzhodu, kjer je pogosta tudi K1a kar kaže, da je ta podskupina starejša od neolitskih migracij v Evropo. Skupine K1  niso  našli v paleolitskih bioloških ostankih v evropskih arheoloških najdiščih, so jo pa našli v neolitskih.  Večina neolitskih K dednih zapisov je K1a. Kljub temu nekatere študije kažejo na prisotnost vsaj K1 v Evropi že pred neolitikom.«

Milena Horvat bo vsa dosedanja odkritja zbrala v monografiji  o Ajdovski jami, ki naj bi bila izdana v letu 2019.

Kot je prisotnim ob pozdravnem nagovoru omenila  direktorica Posavskega muzeja Alenka Černelič Krošelj, v njihovem muzeju že prenavljajo tudi arheološko zbirko in prav tako nestrpno čakajo na monografijo, kot tudi gradivo iz Ajdovske jame, ki je še v obdelavi. Vodja Oddelka za družbene dejavnosti, Andrej Sluga, pa je izpostavil interes Občine Krško, da želi kulturno in naravno dediščino Ajdovske jame  povezati v izjemen turistični produkt, za kar se pripravlja investicijska dokumentacija.

Ob zaključku predavanja, ki mu je sledila živahna razprava, je del prisotnih kljub malo manj privlačnemu vremenu, obiskal tudi Ajdovsko jamo, ter poskušal podoživeti starodavno uporabo in dojemanje tega prostora.

Več fotoutrinkov >>>

Prispevek na Posavskiobzornik.si>>>