Nedeljsko raziskovanje narave ob dnevu Nature 2000 in mednarodnem dnevu biotske raznovrstnosti

V prelepem nedeljskem popoldnevu smo 21. maja 2017  v sklepnem dogodku Zelenega festivala 2017 in v okviru srečanj študijskega krožka “Voda pripoveduje” organizirali Nedeljsko raziskovanje narave v okolici Ajdovske jame in ob tem obeležili tudi dan Nature 2000 (21.5.), mednarodni dan biotske raznovrstnosti (22.5.) ter mednarodno leto turizma za trajnostni razvoj.

Po uvodnem predavanju biologinje Barbare Kink, vodje novomeške enote Zavoda za varstvo narave, v katerem je zbranim pojasnila razliko med posameznimi ukrepi varovanja (naravne vrednote, Natura 2000, ekološko pomembna območja, zavarovana območja…) ter v sliki izpostavila naravne zanimivosti okolice Ajdovske jame, smo si le-te ogledali tudi v naravi. V bližnjem potoku smo opazovali potočne rake, v studencu tudi paglavce močeradov, obvodno rastlinje, barvitost travnikov s številnimi žuželkami in cveticami.

Pestrost življenja v navedeni okolici je posledica tudi geomorfoloških značilnosti območja, kjer gre za osameli kras s številnimi kraškimi pojavi. Vredno ga je ohraniti – ne zaradi direktiv in predpisov, ampak zaradi zdravega, uravnoteženega okolja za prihodnje generacije. Čeprav na prvi pogled omejujejo (ravno zaradi naše prešibke osveščenosti in slabega dojemanja prepletenosti življenja) oz. podaljšujejo postopke, pa po drugi strani omogočajo druge dejavnosti z ekonomskim učinkom – zlasti različne oblike trajnostnega turizma, izobraževanja, ekosistemske storitve ipd.

Več o Naturi 2000

Utrinki s predavanja Nare Petroviča “Slovenija – navodila za uporabo”

V sredo, 10. maja 2017 smo v sodelovanju dveh zavodov – Kulturnega doma Krško in Zavoda Svibna gostili zanimivega predavatelja, pisatelja, raziskovalca, Naro Petroviča, ki je ob predstavitvi svoje zadnje knjige Slovenija – navodila za uporabo, udeležence na svoj igriv način spomnil na vzvode sprememb, razloge zakaj ljudje tako težko spreminjamo navade in raje kot sebe spreminjamo druge …

Nazorno je pokazal, kako komunicirati z aktivnimi nasprotniki, kako prepoznati in pustiti ob strani našo, t.i. samoreferenčnost, ki  nam sicer  otežuje povezovanje z drugače mislečimi ljudi,  oz.  kako s preseganje le-te ljudje z različnim »ozadjem« lahko aktivno delujemo v smeri skupnega cilja.

Predstavil je tudi namen in delovanje evropske “podrastniške” iniciative  ECOLISE, katere član je, posebej pa izpostavil tudi projekt  CLIPS , ki je v zadnjih dveh letih razvil podporni program za skupine, ki začenjajo trajnostno naravnane projekte, ki so v tranziciji, prestrukturiranju, krizi ipd. Kot domač primer dobre prakse pa je predstavil tudi aktivnosti pri vzpostavljanju Lokalne akcijske skupine Istra in izvedbe Prvega istrskega podeželskega parlamenta…

 

Predstavljena knjiga je namenjena vsem, ki so pripravljeni objeti spremembe in tudi sami prispevati k njim. Kot poudarja avtor, je najpomembnejša od vsega zgodba, ki si jo pripovedujemo o sebi. »Če nočemo, da nas miselnost »Tega nočemo!« nazadnje pripelje do tistega, česar nočemo, potrebujemo novo, našo zgodbo. In kaj je naša zgodba? Nihče je ne more pisati namesto nas. Boljša zgodba pomeni boljšo družbo in boljše ljudi. Spremenite zgodbo in spremenili ste družbo. Tako preprosto je v resnici vse skupaj. In vendar na samem koncu ni vprašanje, kako spremeniti svet, vprašanje je: čemu ga spremeniti.«

Dogodek je bil tudi del srečanj študijskega krožka “Samooskrbimo se”.