Začimbe patra Gržana za radost bivanja

Na 8. dogodku letošnjega Zelenega festivala, v okviru katerega tradicionalno odstiramo različne vidike trajnostnega sobivanja – tako okoljskega, ekonomskega kot družbenega,  smo gostili patra Karla Gržana, ki je prisotnim, zbranim v toplem zavetju hrama na sedežu Zavoda Svibna, v pogovoru z naslovom »Začimbe za radost bivanja« odgovoril in obenem sprožil nova razmišljanja o smiselnosti našega bivanja, o trpljenju, izkoriščanju, razdvojenosti, odnosu do Narave, do vseh šibkejših, pa tudi o izročilu starodavnih, mistiki in mitologiji…

Uvodoma je spregovoril tudi o njuni potrebnosti sprejemanja samega sebe, svojih lastnih talentov in šibkosti. Ob lastnem samosprejemanju pa nujno potrebujemo tudi sprejemanje, potrditev s  strani drugih, zlasti najbližjih. Potrjeni bi morali biti v svoji osebni vrednosti ter objeti in sprejeti v nemoči. Samo človek, ki je sprejet in ovrednoten v svoji celoviti resničnosti, lahko razvije v polnosti svoje potenciale in je dopolnjujoč, sodelujoč z drugimi.

Zelo pomembno je, da v svoje bivanje vse bolj vključimo smeh, humor – tako za nas osebno kot za družbo nasploh. S humorjem se osvobajamo raazličnih mainpulacij.

Opozoril je, da ko je v družbi premalo humorja, je znak, da je nekaj narobe. Slabost slovenske družbe je tudi, da smo zelo razglašeni. Izpostavil je, da smo Slovenci izjemno občutljivi in miselno zelo raznoliki; velika Rusija ima samo dvajset narečij, mi jih imamo okrog petdeset. Smo zelo subtilni, zato se lahko tudi zelo hitro skregamo. Znamo pa odlično harmonizirati, ko pojemo večglasno. Da pa smo na sočloveški ravni Slovenci tako »razglašeni«, je zato, da imamo slabe »zborovodje«, politike, ki nas razdvajajo, namesto da bi nas povezovali v skupno dobro.  Politike, ki zaradi različnih razlogov služijo temeljni globalni prevari – hrematizmu oz. neločevanju med ekonomijo in hrematizmom. Ekonomija je odgovorno gospodarjenje s svojim domom, tudi planetom Zemlja, hrematizem pa so že starogrški misleci označili  kot sebično kopičenje na račun drugih. Izpostavil je, da ima danes osem posameznikov toliko kapitala kot revnejša polovica človeštva – 3,6 milijarde ljudi, hkrati pa tudi poudaril, da tudi bistvo resnične ekonomske ureditve ni, da imamo vsi enako, imamo pa vsi dovolj, da ni izkoriščanja – ne le ljudi, ampak tudi okolja, narave. Pravi, da bi bilo na svetu  vsega dovolj za dostojno preživetje vseh, če ne bi bilo osredotočenosti zgolj na dobiček.

Kot človeštvo smo izgubili tudi  spoštljivost do zemlje, naše matere, ki nas hrani, nam daje moč, krepi, umirja, sprošča. Tega odnosa bi se lahko učili od naravnih ljudstev kot so avtohtoni prebivalci Amerik, Avstralije, pa tudi od naših pradavnih prednikov, staroselcev, katerih bogato zapuščino odkriva v megalitskih ostankih in duhovnih stikih po gradiščih med Savinjo in Sotlo.

Kot dober recept za sobivanje z drugimi in s samim s seboj je izpostavil življenje v razmerju pet – ena, kar pomeni, da preden pomislimo na to, kar nas bremeni, poskušamo ozavestiti pet stvari, zaradi katerih nam je lepo živeti, nas radostijo.  Podobno poskušajmo misliti tudi o ljudeh, s katerimi se ne strinjamo. Seveda je to prosec, ki traja več let, a vredno je vztrajati.

Takšno razmišljanje, vključno z osvobajanjem različnih manipulacij,  je del naše lastne in skupne planetarne evolucije, ko iz dobe rib prehajamo v dobo vodnarja, znanstveniki opozarjajo tudi na  spremembo naklona zemeljske osi – vse to sproža intenzivno prebujanje človeške zavesti…

Večer je bil kar prekratek, da bi izpostavili vsa temeljna vprašanja, ki nas izzivajo… Vsem, ki bi želeli raziskovati naprej, so vse te navedene misli in še mnogo več, dostopne v številnih Karlovih knjigah – zlasti v zadnji knjigi v dveh deli: Vstanite v suženjstvo zakleti. Več o tej knjigi tudi s predstavitve knjige v Jurkloštru.

Dogodek je potekla v okviru srečanj študijskega krožka “Samooskrbimo se”.

Na poti do prireditev brez odpadkov

Ob letošnjem mednarodnem dnevu Zemlje je 19. aprila 2017, Občina Krško v sodelovanju z Zavodom Svibna organizirala predavanje »Prireditve brez odpadkov – je to mogoče, ki ga je izvedel Jaka Kranjca iz Društva Ekologi brez meja.

Uvodoma je izpostavil tudi razloge za evropske smernice in cilje zmanjševanja odpadkov, ki niso povezani le z zmanjševanjem onesnaževanja okolja, ampak tudi vse večjega pomanjkanja surovin za vedno nove in nove proizvode. Kot odgovor na te potrebe in podporo iskanju rešitev je nastala mednarodna zveza »Zero Waste«, v kateri je kot slovenski predstavnik vključeno tudi Društvo Ekologi brez meja.  »Zero Waste« sicer še ne pomeni »brez odpadkov«, si pa  opuščanje odpadkov zastavlja kot cilj, je pot do tega cilja. Tako je tudi s prireditvami. Gre za postopno ukrepanje in organiziranje prireditev z vedno manj odpadki, ki imajo poleg okoljskih tudi gospodarske in družbene pozitivne učinke.

Ker je kakovost naravnega okolja in pokrajine pri izbiri počitniških / izletniških destinacij vse bolj pomemben dejavnik, je ohranjanje vrednosti zelene turistične destinacije tako vse bolj pomembno.

Prireditve in ostala tovrstna turistična ponudba tako v sledenju trajnostnim ciljem omogoča tudi nižje stroške poslovanja, večje zadovoljstvo in večji delež stalnih gostov, višjo kakovost, boljšo prepoznavnost, ugled okoljsko in družbeno odgovornega podjetja, možnost za ustvarjanje višje cene.

Posamezni organizatorji prireditev v Soveniji in tujini se že lahko pohvalijo z dobrimi rezultati. Kranjc je pri tem posebej izpostavil shemo “Ecofesta Puglia”, ki na 35 prireditvah v italijanski regiji Apulija skrbi za čim manjši okoljski odtis. Preko različnih ukrepov zmanjšujejo količine nastalih odpadkov, mešanih ostankov in izpustov toplogrednih plinov. Od biorazgradljivega pribora, ločevalnih košev z jasnimi oznakami, pomočniki pri ločevanju odpadkov, do ozaveščevalnega programa za mlajše, kupovanja zelenih odpustkov in sajenja dreves za ponor CO2. Ali še bolj inovativnih, kot je 3D tisk praktičnih izdelkov iz plastike, reciklirane kar na prireditvi. V letu 2015 se je shemi pridružilo že 35 prireditev, v povprečju so dosegle 72 % ločenega zbiranja. Najboljša med njimi kar 97,2 %, ki je s tem z odlagališč preusmerila 15 ton odpadkov!

Kljub  nekaterim manj spodbudnim pravnim okvirom je tudi v Sloveniji možno spodbuditi različne načine zmanjševanja odpadkov. Marsikaj lahko v okviru svojih pristojnosti stori tudi lokalna skupnost., kot odlično dokazuje Občina Vrhnika.  V razpravi je bilo ugotovljeno, tudi naša lokalna komunalna služba marsikaj nudi, o čemer bo potrebno  zainteresirano javnost še bolj seznaniti.

Predavanje je omogočilo tudi komunikacijski prostor med organizatorji prireditev in predstavnikom komunalne službe, ki napovedujejo prve korake  na poti Zero Waste  prireditev v Krško že letošnje leto.

O splošnih smernicah pri organizaciji prireditev z manj odpadki lahko preberete na spletni strani Ekologi brez meja .

O dogodku tudi na spletni strani Občine Krško.

 

Objavil/a Bernardka Zorko Okolje

Spomladanski pohod za trajnostni razvoj

Tudi letos smo v okviru Zelenega festivala, na velikonočni ponedeljek, 17.4.2017, organizirali spomladanski pohod po okoliških gričih. Dogodek tradicionalno posvečamo mednarodnemu dnevu Zemlje, letos pa tudi mednarodnemu letu turizma za trajnostni razvoj.

Pohodništvo je gotovo ena bolj zelenih oblik turizma, čeprav je tudi pri tem lahko naš okoljski odtis bolj ali manj obremenilen. Da bo ta res čim manjši, je odgovornost tako na organizatorjih dogodkov kot tudi na samih  udeležencih,  pa naj si gre za izbiro ustrezne trase, ki bo prebivalce ob poti čimmanj motila, skrbnost koraka, ki ne potlači vsega pod seboj,  pozornost do nastajanja in puščanja odpadkov, ipd.

Okoli 70 pohodnikov različnih starosti se je tako v naklonjenem vremenu tokat odpravilo od Brezovske Gore skozi Podjamo skozi Nemško vas, Nemško Goro do cerkve sv. Štefana, potem pa naprej po gozdnih obronkih skozi Senožete do Hiše frankinje Kerin na Straži pri Krškem.

Tam nas je gospodar Lojze Kerin ponovno gostoljubno pocrkljal s hišnimi dobrotami in nas na slikovit način pripovedoval o negi, zorenju vina. Otroke je ponovno tu in tam zamotil tudi velikonočni zajec, pa je pot do cilja hitreje minila.

Čistilna akcija po Brezovski Gori 2017

V soboto, 8. aprila 2017, smo ponovno, tudi v sodelovanju članov študijskega krožka “Voda pripoveduje”, izvedli čistilno akcijo po obronkih vasi Brezovska Gora.  V naravi je kljub možnostim rednega odvoza smeti, ločevanja na ekoloških otokih in drugih možnostih, ki nam jih omogoča komunalna služba (naročilo brezplačnega kontejnerja, dostava odpadkov v zbirni center idr.) še vedno nahaja precej odpadkov.

Še vedno so najbolj skrb zbujajoči ostanki embalaže škropiv (zlasti tistih za zatiranje plevelov na osnovi glifosfata), ki smo  jih tudi  tokrat pobirali v gozdu nad kraškim potokom. Iz tega pozivamo vse uporabnike takšnih strupov, da v kolikor že morajo uporabljati le te, embalažo vrnejo na za to predvidena mesta!

Zaradi nizkih samočistilnih sposobnosti kraškega terena, prehaja podzemna voda slabo prečiščena – torej z vsemi našimi odplakami in spranimi strupi – naprej do vodnih zajetij, posledično pa jih, čeprav v manjših količinah, a zato nič manj škodjivih, dobimo preko vodovodnega omrežja nazaj na naše pipe…

Sadje v turistični ponudbi in samooskrbi

V okviru Zelenega festivala 2017 in srečanj študijskega krožka “Trajnostno sadjarjenje v sadjarski skupnosti”smo v četrtek, 6. aprila 2017 gostili svetovalca za sadjarstvo Janeza Gačnika, ki je desetletja nazaj skupaj s pokojnim Francijem Kotarjem po Slovenji začel obujati travniške sadovnjake.

Tokrat je zbranim ponovno izpostavil pomen travniških sadovnjakov, predvsem pa se je osredotočil, na to, kje vse so  priložnosti za umestitev sadja iz travniških sadovnjakov v turistično ponudbo, pa naj si gre za izdelke iz sadja, sadovnjake kot učna mesta, prostor počitka in sprostitve ipd.

Seveda pa ni kvalitetne ponudbe brez kvalitetne vzgoje in nege dreves. Pri tem je za travniška visokodebelna drevesa zlasti pomembno ustrezno obrezovanje in tudi gnojenje. Zaradi same zasnove travniških sadovnjakov, kjer je ob večnamenski rabi poseben poudarek tudi na biotski pestrosti,  tudi narava sama poskrbi za ravnovesje škodljivcev in je tako je pridelek že v izhodišču manj obremenjen z zdravju škodljivimi zaščitnimi sredstvi.  Posamezne stare sorte sadnih dreves imajo v sadju tudi  boljše razmerje kislin in sladkorjev , ostalih mineralov in vitaminov kot pri ostalih sortah, k čemer dodatno pripomore tudi sama zasnova, rast  v zemljo in nebo razvejanega drevesa.

Priložnost je veliko,  tudi veliko je že tovrstnih iniciativ po Sloveniji, predvsem za manjše  sadjarje pa velja povezovanje in tudi graditev kvalitete,  za kar si prizadevajo tudi v Zvezi sadjarskih društev Slovenije. V razpravi je tekla beseda tudi o priložnosti sadnih vin, ki po izračunih dajejo tudi največji izkupiček na kilogram pobranega sadja.

Dogodek smo posvetili dnevu Zemlje, dnevu dreves in letu trajnostnega turizma za razvoj, sofinancirala ga je tudi Občina Krško.

Kako do doma brez odpadkov?

V torek, 4. aprila 2017 je Krajevna skupnost Senuše v sodelovanju z Zavodom Svibna (študijskega krožka “Samooskrbimo se”) organizirala predavanje za člane in širšo lokalno javnost “Dom brez odpadkov – ali je to mogoče?”, ki ga je izvedla Katja Sreš iz Društva Ekologi brez meja (ki je pred leti organiziralo odmevno akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu).

Zbrane je uvodoma pozdravil predsednik KS Senuše, g. Damjan Mežič, in pojasnil, da so se letos  namesto organiziranja čistilnih akcij raje osredotočili na  preprečevanje nastajanja odpadkov. Ob tem je udeležencem predavanja pojasnil tudi možnosti odvoza različno nastalih odpadkov v gospodinjstvih  tekom leta, ki jih brezplačno omogoča javno gospodarska služba v občini Krško.

Dejstvo je, da odpadki vse bolj obremenjujejo tudi naše domove, pa naj si gre za odvečno embalažo ali pa predmete, ki jih pod vplivom različnih »akcij« sicer nabavimo,  a nam potem postanejo kmalu odveč.  Sicer počasi napredujemo v smislu ločevanja odpadkov, a tudi to ni rešitev. Višje položnice za odvoz smeti tudi niso vabljive… Še vedno je slišati: »jaz nimam nič odpadkov, saj jih vse skurim« ali pa »jaz ne rabim zabojnikov, ker smeti vozim v gozd«, iz česar je razvidno, kako malo se še zavedamo razsežnosti, ki jih naša potrošniška naravnanost  povzroča našemu bližnjemu in širšemu okolju, celotnemu planetu. Potrošniška doba nas je tudi navadila na udobje, ki se ga je težko odreči oz. se le postopoma, pa še pri tem bolj kot ekološka zavest pripomore finančna spodbuda.

Katja Sreš nam je predstavila koncept t.i. »Zero Waste«, ki sicer pomeni »oblikovanje in upravljanje izdelkov in procesov tako, da se zmanjša volumen in toksičnost odpadkov, ohranja ter predela vse materiale in se jih ne sežiga ali odlaga« in tako vodi družbo v spremembo življenjskega stila in navad ter k posnemanju trajnostnih naravnih ciklov«.  Na konkretnih primerih pokazala, kako se je možno postopoma znebiti nekaj smeti (ne s kurjenjem ali odlaganjem v naravo) in pri tem celo nekaj prihraniti.  Odvisno od okoliščin lahko začnemo postopoma, npr.:  se odrečemo reklamnih gradiv; da se z družino, prijatelji dogovorimo, da je najboljše darilo za praznik naš čas, ki si ga poklonimo drug drugemu ali kakšna manjša pozornost izpod lastnih rok; da iz omar odstranimo oblačila, ki jih že več let nismo obleki, prav tako različne manjše predmete, naprave itd., ki jih niti pogledamo ne več; da se zlasti ženske ne obremenjujemo s sledenjem modi, ki se menjuje vse hitreje;  nabavljamo takšne stvari, ki jih je možno 100% reciklirati;  da načrtujemo naše jedilnike, ne kuhamo preveč, izmenjujemo itn…

Kar lahko ponazorimo tudi s 5″R” načeli:

  • Refuse – zavračanje, česar ne potrebujemo
  • Reduce – zmanjševanje porabe (tistega, kar potrebujemo) in ohranjanje materialov
  • Reuse – ponovna uporaba
  • Recycle – recikliranje
  • Rot – kompostiranje.

Ne glede na to, da radi kažemo na druge, zlasti na podjetja, korporacije, kapital, pa imamo posamezniki vendarle veliko moč: konec koncev, komu vsa ta podjetja namenjajo (izdelujejo, dostavljajo itn. z različnih koncev sveta) svoje izdelke, če ne nam, potrošnikom?! A imamo voljo, vest, da uporabimo to moč in rečemo »ne«? Se sploh zavedamo, koliko odpadkov ustvarimo v svojem lagodnem, hitrem življenju? Za ilustracijo si poglejte Katjin prispevek O kilogramu in pol odpadkov na dan .

Ob bližnjih velikonočnih praznikih pa je tudi vredno razmisliti, koliko bo ravno prav hrane za praznične mize, da je ne bo preveč in je ne bo potem treba metati stran.. Več o tem >>>>.

Odpadna voda – spregledan vir priložnosti

Dne 30. marca 2017 smo v Zavodu Svibna v okviru Zelenega festivala in srečanj študijskega krožka “Voda pripoveduje” izvedli predavanje in odprto razpravo, s katero smo želeli opozoriti na vedno večji pomen recikliranja odpadne vode. Razloge in različne možnosti ponovne uporabe ustrezno prečiščene odpadne vode je na posameznih primerih predstavil  Sašo Obolnar iz Zavoda Svibna.

Slovenija načeloma velja za vodnato državo, a številke, ki izražajo povprečje, lahko izkazujejo napačno dejansko stanje. Kot drugod po svetu so tudi v Sloveniji padavinski režimi od regije do regije zelo različni. Če ponekod na Gorenjskem in Posočju na leto pade nad 3000mm letnih padavin,  jih v Posavju pade le še okoli 1000mm. Svoje pridajo tudi padavinski režimi, ko zadostnih padavin ni vedno na razpolago. S  podnebnim spreminjanjem pa so izraziti ekstremni pojavi v obliki suš ali poplav vse pogostejši. Nenazadnje v letošnjem letu že zima in prvi del meteorološke pomladi nista prenesli večjih padavin v Posavju in površinsko sušo občutijo kmetovalci že sedaj.

Ob navedenih dejstvih glede padavin pa imamo še vedno izzive na področju zagotavljanja ustreznosti pitne vode. Namreč tudi mnogi viri pitne vode so v velikih primerih kontaminirani z nitrati ali pesticidi, kot rezultat intenzivnega kmetovanja pa tudi izpustov iz gospodinjstev, predvsem na podeželju. Na to kažejo zaskrbljujoči podatki analiz pitne vode predvsem manjših »vaških« vodovodov, kjer je neustrezno število vzorcev največje.

Spričo dejstva, da v Sloveniji precej zaostajamo s prehransko samozadostnostjo, zlasti z rastlinsko pridelavo, so napori v povečanje kmetijske pridelave močno povezani tudi s »stalno« dostopnostjo vode. Pridelava hrane namreč zahteva največ vode od vseh človeških dejavnosti povezanih z vodo!

Navkljub začrtanim strategijam  povečanja pridelave predvsem na ravninskih področjih Slovenije, med katera spada tudi Krško polje, kjer se v luči prilagajanja na podnebne spremembe načrtujejo investicije v izgradnjo namakalnih sistemov predvsem iz podtalnih virov in tekočih voda ter akumulacij, le to ne bo dovolj.

Iz tega bo potrebno povečati rastlinsko pridelavo tudi na hribovito gričevnatih območjih, pa čeprav samo za lastno samopreskrbo gospodinjstev. A tudi ta gospodinjstva potrebujejo zanesljiv in stalen vir vode za tovrstne potrebe, pri katerih klasični v sušnih mescih večinoma niso dostopni v pričakovanem obsegu.

Za naše življenje potrebujemo čisto sladko vodo, z naraščanjem potreb po vodnih virih pa so vprašanja o smotrni uporabi vodnih virov, ustreznem čiščenju in tudi ponovni uporabi vse bolj na mestu tudi v Sloveniji še bolj pa v Posavju, kjer je padavinski režim šibkejši, toplotne obremenitve večje, kmetijski potencial pa ogromen.

Eden od alternativnih vodnih virov, s katerim bi lahko zmanjšali obremenitve obstoječih vodnih virov, predvsem pa zagotovili stalno dostopnost, zlasti v obdobjih pomanjkanja, so zagotovo odpadne vode. Poleg zadrževanja in rabe deževnice, ki se vedno bolj vključuje v naš vsak dan, prihaja vedno bolj v ospredje tudi raba predvsem komunalne odpadne vode, ki je za razliko od deževnice stalen vir.

V današnjem času so na razpolago različne čistilne tehnologije, marsikje  že v uporabi, ki lahko takšno vodo prečistijo do mere, ki zadovoljuje njeno ponovno rabo. Ustrezno prečiščeno odpadno vodo bi lahko uporabili tako v kmetijstvu, industriji, energetiki, kot sanitarni rabi gospodinjstev, javnih površinah, akumulacija le te pa prispeva tudi k požarni varnosti. Da o ugodnih učinkih na naravo in okolje ne govorimo.

Navkljub številnim praksam recikliranja odpadne vode po svetu in tudi v Evropi, v Sloveniji tega vira v praksi še nismo vključili v vsakdan kot alternativni vodni vir. Čeprav se v strokovnih krogih  posamezne razprave v tej smeri že porajajo, iskreno želimo, da bodo le-te vedno pogostejše. Poleg ozaveščanja javnosti o sprejemljivosti ponovne uporabe odpadnih voda je ključno vzpodbuditi državne in lokalne skupnosti, gospodarske, izobraževalne ter razvojne institucije, kot nevladne organizacije, k povezovanju in dejanskem ukrepanju v smeri recikliranja odpadne vode od besed v dejanja.